Če nismo povabljeni na veliko zabav ali si nismo blizu z družino, če ne dobimo daril ali obiščemo adventnih mest, se začnemo primerjati z drugimi in čutiti občutke manjvrednosti. A vedeti moramo, da slika, ki jo vidimo na socialnih omrežjih, ni prava reprezentacija realnosti. Ni nujno, da so vsi ljudje ob božični jelki tako srečni, kot so videti, in ni treba, da jih jemljemo za vzgled.

Zato moramo ta pričakovanja odlepiti od sebe in se zavedati, da je koncept povezanosti in obdarovanja ustvarjen predvsem za to, da se z njim spodbuja potrošnjo. Zato ni treba, da si to vzamemo preveč k srcu in mislimo, da je nekaj narobe, če je naša realnost trenutno drugačna. Osredotočite se na tisto, kar vam je resnično pomembno, in prilagodite pričakovanja glede na svoje zmožnosti. 

Pristni stiki, globoki odnosi in povezanosti so nekaj, na čemer delamo konstantno, ne samo za praznike. Mnogo ljudi čez noč pričakuje čudež, čeprav prej niso vlagali v odnose. Potem so razočarani in užaljeni, ker ni vse popolno. Prevelika pričakovanja prinašajo velika razočaranja, zato na tem delajmo vse leto.

Če imamo občutek, da naši odnosi niso takšni, kot bi si želeli, lahko te praznike izkoristimo za samorefleksijo. Ne za to, da se obtožujemo in krivimo, ampak da naredimo pregled leta. Da si postavimo cilje, na katerih želimo delati, da iskreno pogledamo, kje si želimo rasti, kaj so majhni koraki, ki jih lahko vpeljemo v svojo rutino. 

Da pogledamo vase in se vprašamo, od kod prihajajo ti občutki? Zakaj sem osamljena, kaj mi ti občutki želijo povedati, iz česa izhajajo? Kaj lahko sama naredim, da bodo moji odnosi boljši? Če potrebujemo pogovor in podporo v teh dneh, za to vedno lahko prosimo strokovnjaka ali poiščemo brezplačne vodene meditacije, ki nas vodijo skozi refleksijo. Prav tako nam pisanje dnevnika lahko pomaga izraziti in razumeti svoja čustva ter nam omogoči, da se soočimo z njimi na zdrav način.

Vedeti moramo, da tudi sami lahko damo pobudo in iniciativo za druženje, da s tem preženemo osamljenost. Če bi raje bili doma, ostanemo zvesti sami sebi. Nobena odločitev ni napačna, če je pristna. Ne obstajajo pravila o tem, kako bi morali praznovati praznike, zato ustvarite svoja. Ni treba, da se počutimo osamljene, tudi če smo sami. Ni treba, da podležemo potrošniškim pritiskom in od sebe pričakujemo nemogoče. 

Če ste sami, imate priložnost ustvariti lastne praznične rituale. To je lahko priprava posebne večerje, ogled najljubšega filma, branje knjige, sprehod v naravi ali ustvarjanje umetniških del. Nove tradicije vam lahko prinesejo veselje in občutek izpolnjenosti. To, da si sam, ne pomeni, da te nihče ne mara in da nikamor ne spadaš. Znati biti sam je ena največjih vrlin zrelega človeka. Na to smo lahko ponosni in to nam daje moč.

Pomembno je, da imamo realna pričakovanja in da si ne ustvarjamo pritiska, da mora biti vse popolno ravno decembra. Da moramo praznovati tako kot lansko leto ali tako kot praznujejo drugi. Vsak december je drugačen glede na specifično obdobje in izzive, s katerimi se soočamo. Vse to je lepota in pestrost življenja. Ne moremo vsako leto na silo poustvariti istega vzdušja kot prejšnja leta, zato sprejmimo, ko se srečamo z neznanimi občutki. Če se pojavijo občutki osamljenosti, ni treba, da se z njimi borimo. Če si za hip samo dovolimo čutiti tisto, kar nam prinaša življenje, bomo morda v tem odkrili višji namen. 

Prazniki ponujajo edinstveno priložnost, da se ne glede na to, kako jih praznujemo, osredotočimo na hvaležnost. S preusmeritvijo pozornosti na to, kar imamo, namesto na tisto, česar nimamo, bomo lažje prebrodili to obdobje. To je samo en mesec v letu in ni treba, da smo prestrogi do sebe. Podarimo si nežnost in sočutje, ker si to zaslužimo tudi sami.