"Čeprav je osamljenost za vsakogar drugačna izkušnja, obstajata dva skupna imenovalca. Prvi je, da osamljenost izvira iz neusklajenosti med povezavo, ki jo potrebujemo, in povezavo, ki jo imamo. Drugi pa je naša povezava s samim seboj ter sposobnost videti in sprejeti lastno vrednost."

Osamljenost ima tri dimenzije in vse tri so potrebne, da se počutimo popolnoma povezane s seboj in drugimi. Prva je intimna povezava, kar pomeni odnos s partnerjem ali nekom drugim, ki mu lahko resnično zaupamo. Druga je relacijska povezava, ki je povezana s prijateljstvi in ljudmi, s katerimi se družimo. Zadnja pa je kolektivna povezava, ki se nanaša na primarno potrebo po skupnosti in občutku pripadnosti nečemu, kar je večje od nas. Prav zato smo lahko v osrečujočem odnosu, pa se še vedno počutimo osamljene ali pa imamo veliko dobrih prijateljev, pa še vedno hrepenimo po občutku globlje intime. 

Povezani, a osamljeni

Verjetno je ena od najbolj tragičnih ironij sodobnega časa, da imamo možnost druženja in povezovanja z ljudmi po vsem svetu, vendar se mnogi med nami še vedno počutijo sami. Nikoli doslej se ni tisti znani kliše ’sam v množici ljudi’ zdel tako zelo resničen. Vse dneve lahko preživimo na virtualnih konferencah, družbenih omrežjih in videoklicih, pa se še vedno počutimo nepovezane, odklopljene od sveta, pozabljene … same. Siti smo tega umetno ustvarjenega mehurčka, v katerem smo se znašli, in hrepenimo pri pristnih človeških stikih in bližini najdražjih. V decembrskem času, ki na trenutke zelo na silo poudarja praznično veselje, pa se občutki osamljenosti le še stopnjujejo. Kaj lahko storimo, da vsaj malo omilimo naveličanost, osamljenost, tesnobnost in vsa druga občutja, ki v tem času tako rada vzniknejo? 

Niste sami

Eden težjih in tudi pogostejših občutkov v prazničnem času je pogosto ta, da mislimo, da smo edini osamljeni v teh razmerah. Če so v preteklih letih vse reklame poudarjale vesela druženja z najbližjimi in odpiranje daril, je letos precej drugače. V ospredju je posameznik, njegov mikrosvet in osredotočenost nase. Ne glede na to, kaj nam še prinese konec decembra, se kljub vsemu zdi, da se bo večina ljudi letošnje praznike odločila za previdnost in preživela doma. Verjetno bo tudi nekoliko manj tako imenovanega sindroma fomo oz. strahu pred zamujenimi priložnostmi, saj v trenutnih razmerah ne zamujamo nič posebnega. Pomembno je, da si vsak v svojem mehurčku življenja skušamo pričarati brezskrbne trenutke in lep zaključek leta brez vsakoletnega balasta blišča in prisiljene sreče. Lao Ce je nekoč dejal: Ko ugotoviš, da ti nič ne manjka, postane ves svet tvoj.

Pristen stik s seboj in drugimi

Kot smo omenili že zgoraj, ni samo izoliranost od drugih in pomanjkanje pristne bližine sočloveka razlog za osamljenost. Osamljenost je večinoma tudi odraz nezadovoljstva s seboj in življenjem. Prav zato je pomembno, da v tem času razmislimo, čemu bomo v življenju sledili, kaj nam manjka do sreče in izpolnjenosti. V današnjem tempu življenja izgubljamo stik s seboj, kar povečuje občutek praznine in nezadovoljstva. Zato je letošnji december odlična priložnost za začrtanje novih poti, ciljev in vsega, kar želimo v življenju uresničiti. Če vam ustreza december preživeti odklopljeni od vsega – tudi prav. Če imate vseeno željo po druženju s prijatelji, pa si organizirajte decembrsko zabavo kar v virtualni resničnosti. Oblecite božične puloverje, ne skoparite z bleščicami in nazdravite na lepše in boljše leto, ki prihaja. 

Pomoč sebi in drugim 

Občutke osamljenosti lahko omili tudi dobrodelnost, ki je v tem času še toliko bolj potrebna. Začnete lahko že s simboličnim darilcem za prijazne sosede ali pa na podoben način pomagate kakšni od družin v socialni stiski. Če imate zelo izražen čut za sočloveka, se lahko prijavite tudi v katero od organizacij za pomoč v sili in na daljavo pomagate ljudem, ki se težko spopadajo z izzivi življenja. Hvaležnost je najlepše poplačilo za dobro delo. Če pa ste sami med tistimi, ki težko obvladujejo občutke ali pa ste v težjih življenjskih razmerah, si brez oklevanja poiščite pomoč. ’Decembrski blues’ je še kako resničen in nič nenavaden. Včasih izhaja tudi iz preteklih negativnih izkušenj, ki jih nismo nikoli predelali. Morda je osamljenost samo simptom nečesa resnejšega od praznične slabe volje ali celo znak večjih duševnih stisk. V tem primeru je pomoč najboljše darilo, ki si ga lahko podarimo za praznike. Premalo se zavedamo, da imamo okoli sebe veliko ljudi, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč. Včasih je potreben samo en klic, da se stvari ponovno postavijo na mesto. 

Letošnji december je zelo drugačen od preteklih, a to ne pomeni, da ne more biti lep. V tem času lahko končno vadimo sočutje do sebe in drugih ter se osredotočimo na stvari, ki so v življenju zares pomembne. Morda pa je zdaj končno napočil čas, da postavimo nove življenjske prioritete in sledimo vrednotam, ki nam pomenijo največ.