Ključni elementi čustvene inteligence: samozavedanje, samoregulacija, socialne veščine, empatija in motivacija

Samozavedanje: osnova intuicije in odločanja

Samozavedanje ali z drugimi besedami prepoznavanje in razumevanje lastnih čustev je kritična veščina čustvene inteligence. Vključuje tudi zavedanje učinka svojih dejanj, razpoloženja in čustev na druge ljudi. Če želimo delati na samozavesti, moramo biti sposobni spremljati svoja čustva (na primer: jezo, strah, ljubosumje, žalost, veselje, gnus ...) in prepoznavati različne odzive ob tem. Zavestni posamezniki znajo opaziti razliko med tem, kako se počutijo in kako to izkazujejo navzven. Sposobni so opredeliti svoje prednosti in omejitve, so odprti za nove informacije in izkušnje ter se učijo iz svojih interakcij z drugimi. Pogosto imajo tudi dober smisel za humor, so prepričani vase in v svoje sposobnosti ter se zavedajo, kako jih dojemajo drugi.

Kako izboljšati samozavedanje? Prosite bližnje za konstruktivne povratne podatke o sebi. Vodite dnevnik čustev. Učite se novih veščin. Ukvarjajte se z meditacijo, čuječnostjo in jogo. Bodite pozorni na svoje misli, čustva in občutke. Sledite svojim strastem.

Samoregulacija (samoupravljanje): obvladovanje in izražanje čustev

Poleg zavedanja lastnih čustev in vpliva, ki ga imamo na druge, čustvena inteligenca vključuje tudi sposobnost uravnavanja in upravljanja s čustvi. To ne pomeni skrivati ali zanikati svoja čustva, ampak znati presoditi, kdaj je pravi trenutek (torej čas in kraj), da jih izrazimo. Na eni strani lahko čustva potlačimo in se delamo, da jih ni, po drugi strani pa lahko pretiravamo v drugo smer in jih izražamo na nepravem kraju na nepravi način. Na primer: zaradi težav doma se po krivici besno znesemo na prodajalko v trgovini. Če smo zmožni samoregulacije, smo bolj prilagodljivi vsakodnevnim spremembam in lažje obvladujemo konfliktne situacije.

Kako izboljšati samoregulacijo? Razvijajte veščine tolerance na stres in pritiske. Poiščite načine za obvladovanje težkih čustev. Glejte na izzive kot na priložnosti. Vadite komunikacijske veščine. Zavedajte se, da imate vedno možnost izbirati svoje odzive. Delajte na sprejemanju svojih čustev. Spreminjajte nekonstruktivne miselne vzorce.

Socialne veščine: spretnost v odnosih z drugimi

Še eden pomemben vidik čustvene inteligence je sposobnost interakcij z drugimi. Močne socialne veščine nam omogočajo, da gradimo smiselne odnose in razvijamo globlje razumevanje sebe in ljudi okoli nas. Pomembne socialne veščine vključujejo aktivno poslušanje, verbalne in neverbalne komunikacijske spretnosti, vodenje in prepričljivost.

Kako izboljšati socialne veščine? Postavljajte odprta vprašanja. Poiščite smiselne iztočnice za začetek pogovora. Bodite pozorni na socialne veščine drugih. Vadite dober očesni stik in aktivno poslušanje. Pokažite iskreno zanimanje za druge. Pazite na govorico telesa.

Empatija: začutiti doživljanje ljudi iz njihovega zornega kota 

Empatija ali sposobnost razumevanja, prepoznavanja in vživljanja v čustvena stanja drugih, je ključen element čustvene inteligence. Vključuje pa tudi naše lastne odzive na podlagi tega, kar ob nekom doživljamo. Vprašajte se – kako se odzovem, ko se nekdo v moji bližini počuti slabo? Morda z njim ravnate sočutno in se trudite, da bi mu pomagali? Ali vse skupaj preprosto ignorirate in si mislite, da ga bo že minilo? Empatija nam omogoča tudi razumevanje dinamike moči, ki pogosto vpliva na odnose (zlasti na delovnem mestu). Če ste na tem področju kompetentni, lahko zaznate, kdo ima moč v različnih odnosih in razumete, kako to vpliva na občutke in vedenje. 

Kako razviti empatijo? Bodite pripravljeni deliti svoje občutke. Pozorno poslušajte druge. Iščite stike z novimi ljudmi. Poskusite se postaviti v čevlje osebe, ki je pogosto v vaši bližini.

Motivacija: nagon po izboljšanju in doseganju

Motivacija med drugim vključuje tudi optimizem in odpornost ter iskanje pozitivnega v različnih situacijah. Ljudi, ki so čustveno inteligentni, bolj motivirajo stvari, ki presegajo zunanje nagrade, kot so denar, priznanja, slava ... Namesto tega nosijo v sebi posebno strast za izpolnjevanje lastnih notranjih potreb in ciljev ter iščejo notranje zadoščenje. Če se prepoznate v tem, ste zelo verjetno usmerjeni v ukrepanje, postavljate si cilje, imate potrebo po dosežkih in vedno iščete načine za izboljšanje. Ste tudi predani in pogosto prevzamete pobudo. 

Kako izboljšati motivacijo? Izogibajte se stremenju k zunanjim nagradam. Praznujte svoje rezultate, uspehe in zmage. Osredotočite se na postavljanje majhnih in merljivih ciljev, ki bodo gradili notranjo motivacijo. Sodelujte z drugimi in gradite odgovornost.

Vir: PositivePsychology