V intervjuju se z Ano dotakneva njenih začetkov in prvega srečanja z modno industrijo, ki je takoj postavila pred njo izziv – kako ostati zvesta sebi, medtem ko se od nje pričakuje popolnost. Že v prvih letih kariere se je morala spopasti z negativnimi komentarji in pritiskom modne industrije. 

Želeli so, da ustreza določenim standardom, kar jo je prisililo v pomembno odločitev: sprejeti sebe takšno, kot je, ali zapustiti industrijo. Ana je takrat odločno zastavila mejo in se postavila zase – s tem je pokazala, da lepota ni le v videzu, temveč v samozavesti in notranji moči, kar so njeni delodajalci sčasoma tudi začeli spoštovati.

Vloga samozavesti in vpliv staršev pri oblikovanju pozitivne samopodobe

43-letna Ana poudarja, kako ključno je, da se samozavest začne oblikovati že v otroštvu, in poudarja, da pri tem pomembno vlogo odigrajo starši. Po njenem mnenju je nujno, da se otroci ne zgledujejo zgolj po idolih, ki promovirajo nerealne standarde, temveč jih starši učijo sprejemanja lastne naravne lepote. Tudi v manekenstvu, kjer so pritiski po popolnosti močni, je Ana ostala trdna in samozavestna, kar pripisuje temu, da je vedno gledala na svoje vrednote in notranjo moč, ne le na zunanje mnenje.

Pozitiven pogled na staranje in pristni odnosi kot temelj sreče

Ana v pogovoru razkriva, da sprejema staranje kot naraven del življenja, in vsem svetuje, da ne lovimo nerealnih standardov mladostnega videza. Namesto tega poudarja pomembnost pravega kroga ljudi, ki nas podpirajo, in negovanja zdravih odnosov. Tovrstna podpora, zlasti ko gre za prijateljstva, je po njenem mnenju prav tako ključna za samozavest in notranji mir. Celoten intervju z Ano Coljo si lahko preberete spodaj.

Kako bi opisala svojo pot do manekenske kariere? Si se že na začetku srečevala s pritiskom, da moraš ustrezati določenim lepotnim standardom?

Pot do kariere je bila hitra in strma. Na začetku se sploh nisem zavedala, kaj sem dosegla, ker enostavno nisem poznala tega posla. Od revij sem se takrat zanimala samo za Nat Geo in brala le take o naravi, moda me niti malo ni zanimala. 

Že takoj na začetku sem si ustvarila mnenje o ljudeh, ki so v tem poslu, in o teh standardih. Namreč, po prvem snemanju v Italiji sem bila poklicana v agencijo, kjer so mi pokazali slike s snemanja in me vprašali, kaj je narobe na nekaterih slikah. 

Seveda nisem imela pojma, o čem govorijo, ker so se meni zdele fantastične in jaz na njih. Takoj so s prstom pokazali na sliko, kjer sedim na stolu, telo pa je obrnjeno v drugo smer. Motilo jih je, da se je na telesu naredila kožna guba, ki se naredi, ko tako zarotiraš telo. 

Poskusili so mi dopovedati, da to ni v redu in da moram shujšati in iti na fitnes. Tukaj moram poudariti, da je bilo moje telo takrat 'najbolj fit'; govorim o 'six packu', saj sem se veliko ukvarjala s športom kot mlado dekle. 

Lahko si zamislite, v kakšnem šoku sem bila, a kaj hitro sem se postavila zase in jim rekla, da ne grem na fitnes in da tudi ne bom hujšala. Da je to, kar vidim na sliki, čisto normalno. Morate vedeti, da si nikoli nisem želela tega delati in mi je bilo čisto vseeno, ali delam to ali ne. Vedela pa sem, kaj je prav in kaj ne, in se vedno borila za pravico in resnico, kjerkoli sem bila. 

Po tem nisem od njih slišala en teden in prepričana sem bila, da me bodo odpustili iz agencije. Izkazalo pa se je, da so zaradi tega dobili spoštovanje do mene, in od takrat naprej so lepo skrbeli zame. 

V manekenstvu so lepotna merila pogosto zelo stroga. Kako se ti osebno spopadaš s pritiskom, da moraš ustrezati določenim idealom, in kako to vpliva na tvojo samozavest?

Mislim, da so bila včasih stroga, danes pa so se pravila in meje nekako zabrisale. Klasične lepote primanjkuje. Zdi se mi, da gre nekako 'vse čez'. 

Kako čutiš ta pritisk, je zelo odvisno od tega, kakšen človek si. Kako samozavesten si in koliko si mentalno močan. Jaz sem se vedno počutila močno. Dostikrat me niso izbrali, pa me to ni niti malo zamajalo, saj razumem ta posel. Kdaj je 'tvoj look (videz) in', kdaj pa ne. Tega ne smeš jemati osebno.

Kako ti je uspelo zgraditi pozitivno samopodobo kljub strogim merilom in pričakovanjem v manekenskem svetu?

To je naloga starša. Zelo pomembno je, da se starši ukvarjajo s svojimi otroki. Danes na žalost prevečkrat vidim to, da jim dajo v roke ekran (npr. tablica ali telefon) in imajo raje svoj mir. 

Jaz se v tem manekenskem svetu nisem nikoli počutila, da sem manj ali da nisem dovolj dobra, ker sem vedno izhajala iz tega, kakšen človek sem in ne kako sem videti. Če to ne bi bilo dovolj, da delam v tem poslu, potem tega ne bi delala. 

Če bi bila npr. bolj okrogla punca in bi to bila moja genetika, se ne bi nikoli odločila, da delam v poslu, kjer pričakujejo, da si suh in fit. Raje jem in uživam. Torej da povzamem, če se držiš tega, kar je prav (ker vsi vemo, kaj je prav in kaj je sprejemljivo), potem ne bi smelo biti problema. 

Danes veliko mladih deklet že zelo zgodaj poseže po lepotnih posegih. Kakšno je tvoje mnenje o tej praksi in kakšno sporočilo misliš, da s tem pošiljamo mladim generacijam?

Največji problem vidim v tem, da se starši ne ukvarjajo dovolj s svojimi otroki, takoj za tem pa to, da smo v okolju, ki res ni zdravo za mlade ume. Danes smo veliko bolj bombardirani z vseh strani glede tega, kakšni moramo biti, kaj moramo kupiti in kaj spremeniti, da bomo 'in' ali srečni. 

Idoli so slavne osebe. Mladim generacijam bi morali biti vzor mi, ampak se zdi, da nismo bili preveč uspešni na tem področju. Treba se je pogovarjati in razlagati, kaj vidimo na plakatih, v revijah in na televiziji in kaj to pomeni. Spodbujati je treba to, kakšni smo kot ljudje in kakšne vrednote imamo, ne pa to, kako smo videti. 

Lepotni posegi so 'too easy to do these days' (op. u. preveč dostopni). Vse nam je na voljo, tu pa so potem še nekateri kirurgi, ki gledajo samo na 'pol žep', ne pa na dobrobit mlade punce ali fanta. 

Ali meniš, da bi se morala lepotna industrija bolj zavzemati za promocijo naravne lepote in raznolikosti? Kaj bi moralo biti po tvoje glavno sporočilo mladim dekletom danes glede lepote in samozavesti?

V bistvu ne bi smelo imeti zveze, kaj lepotna industrija govori in promovira, tako kot tudi ne vse ostalo, kar je promovirano in potiskano ljudem pod nos. Če si postavljen tako, kot moraš biti, se na to ne oziraš, ker to ne bi smelo imeti tako velike vloge v naših življenjih, če bi se osredotočali na stvari, ki so zares pomembne. 

Samozavest začneš graditi že, ko si otrok, in pri tem ti pomagajo starši. Če tega ne naredijo, boš imel težjo pot. Ampak vse je možno s trdim delom. Na sebi je vedno treba delati, saj nič ne pade z neba. Tudi težki trenutki in obdobja pripomorejo k tvojemu značaju.

Kaj bi sama svetovala mladim dekletom, ki se počutijo negotove glede svojega telesa oz. videza nasploh?

Glavno sporočilo mladim dekletom in fantom bi z moje strani bilo to, da je treba delati na samozavesti vsak dan. Najbolj pomembno je to, da vase ne daješ 'sranja', mentalno in fizično, ker to pripomore k temu, da se ne počutiš lepo, samozavestno in močno. Torej beri stvari, ki širijo obzorja, ukvarjaj se s seboj in raziskuj sebe. Spoznaj se, da boš vedel, kaj te veseli, in poskusi utišati zunanjost, ki ti govori obratno.

Veliko se da narediti na sebi fizično, brez kakršnihkoli operacij in posegov. Če ste mlade, bi vam povedala tudi to, da si tudi jaz nisem bila všeč, ko sem bila mlada. Je pa to zelo povezano z našim mentalnim stanjem v mladih letih. Pogovarjajte se o tem, ker niste same. Vsi smo šli čez to.

Potem pa so tu še družbena omrežja. Najprej nehajte gledati po socialnih omrežjih druge. Nehajte slediti lepim plastičnim puncam, ki govorijo samo o mejkapu in 'butastih stvareh'. Stran od tega. 

Če ze morate slediti nekomu, najdite profile, ki dajejo poudarek mentalnem zdravju, naravi in živalim, ter profile, ki vas nasmejijo. Poslušajte sebe, saj vam telo pove prav vse, če mu le prisluhnete. 

Najdite prave prijateljice. Jaz sem jih šele pozneje v življenju. Če se morate delati, da nekaj ste, da obdržite ljudi v svojem življenju, potem vam že zdaj povem, da delate napako in da to niso pravi ljudje. Ko si boste pustili biti točno to, kar ste, in vas ne bo strah tega, boste imeli tudi pristne odnose. Vsak pa mora do tega priti sam. To je tudi pot, ki smo jo vsi mi prehodili. 

Kaj pa bi svetovala svoji hčerki? Bi jo spodbujala, v kolikor bi se tudi ona odločila za manekensko kariero?

S hčerko gradim odnos od začetka njenega življenja. Meni je ona najbolj pomembna na celem svetu. Ko otrok razume, da se lahko na vas opre, da vam lahko zaupa resnico brez strahu, ne glede na to, kakšna ta resnica je, da vam lahko zaupa, ko se počuti slabo, je to nekaj najlepšega in meni eden izmed največjih dosežkov v življenju. Ko je lahko točno taka, kot je, in se počuti dobro v svoji koži in je vesela, nasmejana ... To je že zmaga. 

Otroka spodbujam v stvareh, ki ga veselijo. Ne v stvareh, ki veselijo mene. Treba je razumeti, da je otrok sam svoj človek in ga veselijo druge stvari, tudi če si mi želimo drugače. Torej spodbujam jo v stvareh, ki so za njo dobre in zdrave. Rada bi ji dala dobro osnovo, na kateri bo pozneje lahko gradila sama.

Moj odnos z mojim otrokom je zelo realen. Meni otrok verjame, ko kaj povem, ker se mu nikoli v življenju nisem zlagala. Nekdo, ki se odloči biti v manekenskih vodah, mora biti zelo samozavesten in mentalno močan človek. Na podlagi tega bi se odločila, ali bi to pri njej spodbujala ali ne.

Kako pomembno se ti zdi, da sprejmemo in ljubimo svoje telo takšno, kot je, kljub temu da živimo v svetu, ki pogosto spodbuja nerealna pričakovanja o videzu?

Da ljubimo sebe in svoje telo, je zelo pomembno. Ampak to dojamemo pozneje, ne pa, ko si star 16 let. Takrat je vse najhuje.

Tale naš svet ni več tako zdrav, kot je bil včasih. Zato pa se obdajte z ljudmi, ki imajo podobne vrednote kot vi in vas spodbujajo, da delate dobro. 

Kakšen pa je vaš pogled na staranje? Vsi vemo, da obstajajo pričakovanja družbe o tem, kako mora biti videti mlado dekle, ampak prav tako obstajajo pričakovanja družbe o tem, kako naj bi se ženska z leti spreminjala.

Nikoli se nisem ozirala na to, kaj nam družba pravi. Ker smo vsi drugačni. In tudi vsi se staramo drugače. Ja, eni bodo videti 'bolj zgonjeni kot drugi', a staranje je normalno. Ko bom 50, bi rada bila videti, kot da sem 50, ne pa, kot da sem 20. Tale družba pa pričakuje, da bom, ko bom stara 50, videti, kot da sem 20. Se vam taka družba zdi zdrava in vredna, da jo poslušate in upoštevate? Meni ne. Velika razlika je v tem, ali želiš biti negovan in urejen ali pa 30 let mlajši. Kdaj je družba hotela najbolje zate? Ti sama veš, kaj je zate najbolje in najbolj zdravo. 

Ali meniš, da so modna industrija in manekenske agencije v zadnjem času naredile korake naprej pri sprejemanju različnih telesnih tipov in naravne lepote? Kako to vpliva na mlade modele?

Tale posel se je v zadnjih 20 letih veliko spremenil. Ne vem pa, če na bolje. Vsi vedno gledajo samo na zaslužek. In ce gledajo na zaslužek, potem to ni dobro za nas. 

Ta posel ni nikoli pozitivno vplival na modele. Velikokrat sem bila zraven, ko so punce jokale, se spopadale z anoreksijo, bulimijo ali drogami. Meni pa takrat ni bilo jasno, zakaj enostavno ne odideš iz tega posla, in greš nekam, kjer boš kot človek lahko bolj zdrav in vesel. Ni vse za vsakega.

Kako se sama soočaš z dnevi, ko se morda ne počutiš najbolje glede svojega videza? Ali imaš kakšne posebne strategije, ki ti pomagajo krepiti samozavest v takšnih trenutkih?

Vsi imamo take dneve, ko se pogledamo v ogledalo, pa si nismo všeč. Takrat se oblečem v trenirko, skuham juhico, čajček in se ne gledam več v ogledalu. Hvala bogu nimam vsakodnevne službe in sem lahko doma. Nekdo, ki pa mora v službo, ko se tako počuti, pa mogoče predlagam, da pomisli na ljudi, ki nimajo nič. Takrat vam bo jasno, da ste lahko najsrečnejši na svetu. Perspektiva je vse.