"Ljubezen je največje čudežno zdravilo. Ljubezen do sebe ustvarja čudeže v naših življenjih," je nekoč dejala slavna Louise Hay. Tisti, ki nimajo sreče v ljubezni, si pogosto očitajo, da je razlog za to dejstvo, da je niso vredni, da niso dovolj, morda krivijo usodo, svoj videz ... Nisem dovolj dober, da bi bil ljubljen, si mislijo. Ali pa se morda zvezam izogibajo, bežijo do tistih, ki si jih želijo in si govorijo, da niso tisto, kar si želijo. Vse situacije pa se končajo enako – ostanejo samski, počutijo sem osamljeno in brezupno. Po drugi strani pa vidijo pare okoli sebe ter se sprašujejo, kaj je narobe z njimi. Nikoli pa ne pomislijo, da je razlog, zakaj se vedno znova znajdejo v odnosih z 'istimi' osebami, njihova preteklost oziroma njihovo otroštvo. 

Pomembno je vedeti, da so vzorci, ki jih ves čas ponavljate v zvezah, odziv na vaše travme iz preteklosti. Če ste odraščali z očetom, ki je bil čustveno nedostopen in zelo osredotočen na svoje potrebe, obstaja velika možnost, da ga boste nezavedno iskali v drugih odnosih. 

Kako se travme iz otroštva odražajo v odnosih?

V zvezi se ne počutite ljubljene. 

Čeprav ste v zvezi, kakršno ste si nekoč želeli, pa se kljub temu ne počutite ljubljene. V sebi čutite praznino in zdi se vam, kot da je za vse kriv vaš partner. Ali od partnerja pričakujete ljubezen in skrb, ki je ne dajete niti sami sebi? Ali sploh opazite načine, na katere vam izkažejo ljubezen? Morda je njihov jezik ljubezni drugačen od vašega. Morda stvari med vama res niso takšne, kot bi morale biti, toda ali delate na reševanju težav, ali jih ignorirate? 

Naši prvi odnosi, to so najpogosteje odnosi z našimi starši ali skrbniki v otroštvu, nas učijo o navezanosti. Če je bil vaš odnos s starši včasih res ljubeč, včasih pa hladen in distanciran, niste odraščali z ljubeznijo, ki je bila na voljo in dosledna. Zato se lahko sedaj zaradi odnosov počutite tesnobno in se lahko pretirano razdajate ter se v razmerju počutite osamljene.

Vedno želite 'popraviti' partnerja.

Se pogosto znajdete v zvezah, v katerih obsedeno poskušate spremeniti partnerja? Ali pa so vaša izbira narcisi, ki se ukvarjajo samo z lastnimi potrebami, vi pa skrbite zanje? Kakor koli že, to so toksični odnosi, ki vam ne nudijo varnosti. Vso svojo energijo vlagate v to, da bi jih rešili, medtem pa se vi počutite izčrpano in neljubljeno. Z željo, da bi rešili to osebo, postanete obsedeni in povsem verjetno je, da ponavljate vzorce svojih staršev. Morda je bil vaš odnos z očetom v celoti povezan z njegovimi potrebami in njegovimi težavami z duševnim zdravjem. In kadarkoli ste ga rešili, ste od njega prejeli ljubezen. To postane vaše razumevanje ljubezni in sedaj nezavedno to ponavljate v drugih odnosih. 

Izbirate nedosegljive partnerje.

Eden izmed najbolj pogostih vzorcev je izbira nedosegljivih partnerjev. Ves svoj čas in energijo porabite za lovljenje nekoga, ki vam ni na voljo. Obsedeni ste s tem, da bi jih prepričali, da vas izberejo, vendar vas ne izberejo in to vas spravlja v obup. Pogosto bomo privlačili ljudi, ki z nami igrajo svojo travmo navezanosti iz otroštva. Pogosto so to ljudje, ki so nasprotje nas. Torej, če lovite ljubezen, lahko pritegnete nekoga, ki beži pred njo.

Izogibate se ljubezenskim odnosom. 

Občutek zaljubljenosti se vam zdi preveč za vas in zaradi njega se počutiti tesnobno, zato se raje povsem izogibate ljubezenskim odnosom. Zdi se vam, da če ste sami, bolje funkcionirate, a se hkrati počutite tudi zelo osamljeno in si želite nekoga, h komur bi se ob koncu dneva lahko stisnili. Da bi se tem občutkom izognili, se boste zaposlili z gledanjem televizije, vaš družabni koledar je ves čas poln – karkoli, samo da ne čutite svojih čustev. Ves čas se zatekate v varno samsko življenje in se sprašujete, kaj je narobe z vami, da ne morete iti niti na zmenek. 

Odnosi vaš dušijo. 

Ste v odnosu, ki se zdi varno in lahkotno, potem pa vaši možgani začnejo o vsem dvomiti. Pojavijo se vprašanja, kot so: Ali me ta oseba privlači? Ali se zaradi njih počutim zadušenega? Ali so pravi zame? Prepričali se boste, da so napačni za vas in prekinili zvezo, saj nimate pojma, kaj sploh je zdrava ljubezen. Ob misli, da bi končali z napačno osebo čutite anksioznost. 

Prepričani ste, da si ne zaslužite več. 

V zvezi ste zato, ker si ne želite biti sami, a vas partner ne osrečuje. Zveze ne želite prekiniti, saj ne verjamete, da si zaslužite nekaj boljšega. Strah pred odhodom in samoto se vam zdi preveč, zato v zvezi vztrajate, obenem pa do partnerja gojite zamero, ker vas ni osrečil, sami pa niste pripravljeni ukrepati in situacije spremeniti.

Vir: tinybudha.com