Stvari niso vedno takšne, kot se zdijo na prvi pogled.

Tako kot tista skala v Italiji ali kos starega lesa. Morda je na zunaj oboje videti kot nekaj povsem običajnega, znotraj pa je lahko ena najlepših stvari, kar ste jih kdaj videli.

Ljudje pogosto prehitro sodimo, še preden sploh razumemo, od kod nekdo prihaja in kakšno pot je prehodil, kakšna je njegova zgodba. Bodite prijazni in sočutni, vzemite si čas, da nekoga resnično dobro spoznate.

To, da nekaj nosi določeno oznako, še ne pomeni, da ne more pomeniti tudi česa drugega.

Ljudje že zelo dolgo časa žanjemo sadove narave, a kljub temu vsak dan odkrijemo nekaj novega. Tudi na lastnem dvorišču. Vedno znova odkrivamo njene skrite koristi. Morda so vam rekli, da gre za rožo, ki lepo cveti spomladi in je lep dodatek šopku, obenem pa ima ta roža lahko tudi številne druge skrite koristi. 

Kot primer vzemimo sivko, ki jo večina pozna po njenem sproščujočem vonju in značilni vijolični barvi. Marsikdo pa ne ve, da so cvetovi sivke užitni in da vsebujejo veliko vitamina A, železa in kalcija. 

Vsi smo krivi tega, da včasih nečemu ali nekomu prehitro podelimo oznako. Da smo prepričani, da moramo sami in da morajo tudi drugi ustrezati določenim kriterijem. Zgledujmo se po materi naravi in si zapomnimo: smo veliko več kot to.

Stvari se zgodijo točno tako, kot se morajo.

Mati narava deluje po časovnici, ki se zdi skrbno načrtovana, zapletena in morda celo božanska. Mladi zeleni poganjki vsako pomlad vzniknejo ravno ob pravem trenutku. Lista z dreves jeseni odpadejo kot naročeno. Rože zacvetijo točno takrat, ko so pripravljene. In popolnoma jasno je, kako brezplodno bi bilo, če bi postali nestrpni, kdaj se bodo letni časi spremenili. To je ena izmed mnogih stvari, nad katerimi nimamo nadzora – in tega si niti ne bi želeli. Narava bo poskrbela, da se bo to zgodilo takrat, ko se mora. 

Zakaj ne bi takšnega načina razmišljanja uporabili tudi v svojem življenju? Zakaj nam je delovanje narave povsem logično, obenem pa smo prepričani, da imamo lahko popoln nadzor nad svojim življenjem? Navsezadnje smo tudi mi del narave, del Zemlje ...  Vdihnite, bodite potrpežljivi. Stvari se bodo zgodile, kot se morajo.

Ranljivost je ravno tako lepa kot moč.

Nekatere najlepše stvaritve narave so tudi njene najranljivejše. Pomislite na vse rastline, ko zaradi svoje ranljivosti sodijo med ogrožene vrste, a so obenem tudi najbolj osupljive. V naravi se lepota poveča, ko se razkrije njena ranljivost.

In enako lahko rečemo tudi za nas. Ko smo odprti glede tega, kaj nas dela ranljive (drugače rečeno, človeške), naša naravna lepota zasije močneje.

Sprememba je dobra.

Ker je naša perspektiva omejena, nam sprememba lahko povzroči veliko tesnobe. Ko pa to pogledamo z vidika narave, vidimo, da je sprememba konstanta, da je nekaj nujnega in ne nekaj strašljivega. Vrtnice cvetijo le polovico leta, drevesa obrodijo sadje, ki pade na tla in ga pojemo. Organski odpadki razpadejo. In potem vrtnica ponovno zacveti, drevesa ponovno obrodijo in zemlja je nahranjena za novo rast. 

V trenutkih, ko smo negotovi in so pred nami spremembe, lahko najdemo pomiritev v tem, da se opomnimo, da to ni nekaj strašnega, ampak nekaj povsem normalnega in pozitivnega. 

Razvijte globoke korenine in vsemu boste kos.

Pogosto mislimo, da je stabilnost drevesa izhaja iz njegovega debla. Toda drevo ne bi preživelo brez svojega zapletenega, globokega koreninskega sistema. Korenine drevo zasidrajo v tla, ko rastejo, ga varujejo pred erozijo tal in mu zagotavljajo hranila in vodo, ki jih potrebuje za rast. Enako velja za vse rastline. Mnogi pravijo, da je večina rastlinskega življenja pod zemljo.

In o svojem notranjem življenju radi razmišljamo kot o svojih 'koreninah'. To je tisti del, ki je odgovoren za to, kako odprti smo do drugih ljudi, s čim hranimo svoje misli in kako se odzivamo na konflikt. Če bomo najprej razvili globoko in zdravo notranje življenje, potem bomo kasneje lahko rasli in uspevali na vseh področjih.

Pripravljenost na prilagajanje vas bo rešila v težkih situacijah.

Rastline so razvile vrsto strategij za boj proti razmeram, kot je na primer suša. Številne rastline imajo tako mehanizme, ki se sprožijo ob prvih sušnih znakih, da prihranijo vodo, ali pa so se sčasoma prilagodile za preživetje v pogojih, kjer pogosto primanjkuje vode – na primer kaktusi v puščavi.

V naravi najdemo spodbudo za spopadanje s težkimi in nepredvidljivimi situacijami, ki se jim prilagodimo zato, da bi preživeli – tako kot rastline, ki preživijo sušo. Tudi nam je sposobnost prilagajanja prirojena.  Našli bomo način, kako se prebiti skozi kar koli.

Napake in padci nikoli niso tako trajni, čeprav se tako zdi. Ponovna rast je vedno mogoča.

Ko gozdni požar uniči hektarje zdravega ekosistema, je videti, kot da si ožgani, odmrli drevesni štori in zažgana trava ne bodo nikoli opomogli. Vendar si. Skriti, še živi deli rastlin čakajo tik pod zemljo, da zajamejo sončno svetlobo in začnejo proces ponovne rasti. V nekaj tednih se pojavijo prvi znaki mladih rastlin.

V naših življenjih bodo prišli trenutki, ko se nam bo zdelo, da smo padli pregloboko, da bi se ponovno pobrali. Toda ne pozabite, nobena napaka, noben padec ni večen. Pod gladino je vedno nov začetek, ki samo čaka, da prodre na svetlo.

Vir: Annmariegianni.com.