Mladi danes odraščajo v svetu, ki jim postavlja zahtevne izzive, zato je podpora odraslih ključnega pomena. Z vzpostavitvijo realnih pričakovanj, izboljšanjem šolskih in zdravstvenih sistemov ter postavitvijo zdravih mej pri družbenih vplivih lahko pomagamo mladim razviti trdno in zdravo samopodobo, ki jim bo omogočila uspešno spopadanje z življenjem.

Primerjanje z idealiziranimi podobami na družbenih omrežjih, pritisk za doseganje šolskih in osebnih uspehov ter vedno manjša podpora družine so le nekateri od dejavnikov, ki še dodatno prispevajo k njihovim stiskam in nizki samopodobi.

Alarmantni podatki o nezadovoljstvu z videzom

Že osnovnošolci so pogosto nezadovoljni s svojim videzom, saj primerjajo svoje telo in obraz s popolnimi podobami, ki jih vidijo na spletu. Pri dekletih je ta pritisk še izrazitejši – kar četrtina učenk v zadnji triadi osnovne šole in tretjina dijakinj razmišlja o izboljšanju videza z operativnim posegom. Dejstvo, da si številna dekleta že v osnovni šoli želijo lepotnih popravkov, kaže na globoko zakoreninjeno nezadovoljstvo s samimi seboj.

Vpliv družbenih omrežij 

Družbena omrežja so postala platforma za ustvarjanje nerealističnih standardov lepote in uspeha. S popolnimi telesi, urejenimi življenji in materialnim razkazovanjem ustvarjajo pritiske, ki mlade silijo k nenehnemu primerjanju in občutkom manjvrednosti.

Šola in šolski uspeh

Ne gre pa le za videz – tudi šolski uspeh je pomemben dejavnik, ki vpliva na nezadovoljstvo mladostnikov. V Sloveniji se kar 82 % deklet in 53 % fantov čuti preobremenjene zaradi šolskih pritiskov. Ob tem se zmanjšuje tudi občutek podpore družine; delež mladostnikov, ki čutijo visoko podporo družine, je v zadnjih štirih letih upadel za šest odstotkov.

Poseben pritisk čutijo dijaki gimnazij, kjer se pogosto soočajo z neizpolnjenimi pričakovanji, kljub odličnim dosežkom v osnovni šoli. Kot pravi psihologinja Helena Maher Resinovič iz Gimnazije Celje – Center, je sistem usmerjen predvsem v ocene, kar pogosto vodi v slabo šolsko in čustveno samopodobo.

Šola pa je tudi prostor, kjer se stiske pogosto prej opazijo kot doma. Zato je pomembno opolnomočiti učitelje in svetovalce, da mladim pomagajo razvijati zdravo samopodobo. Programi, kot je To sem jaz, ki vključujejo delavnice za razvoj socialno-čustvenih veščin, so dokazano učinkoviti. V preteklem šolskem letu je bil ta program izveden na 137 šolah in vključeval več kot 13.000 mladih.

Strokovna pomoč

Kljub vse večji potrebi po strokovni pomoči je dostop do nje omejen. Dolge čakalne dobe za obravnave pri pedopsihiatrih, ki lahko trajajo tudi dve leti, so še vedno resna težava. Po mnenju strokovnjakov bi bilo treba okrepiti število strokovnih delavcev in izboljšati delovanje centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov.

Kako podpreti zdravo samopodobo mladostnikov?

Zdrava samopodoba ne pomeni pretiranega hvaljenja ali ustvarjanja iluzije popolnosti, temveč realno pohvalo tistega, kar mladostnik res doseže. Kritike, če so konstruktivne in iskrene, prav tako ne bodo nujno uničile otrokove samopodobe, ampak lahko pomagajo k zrelemu dojemanju samega sebe.

Pomembno je zmanjšati pritiske in postaviti zdrave meje pri uporabi družbenih omrežij, hkrati pa mladostnikom ponuditi prostor, kjer jih slišimo in razumemo. Preventivni programi, sistemska podpora v šolah in dostopnejša pomoč v zdravstvenem sistemu so ključni koraki k izboljšanju razmer, v katerih mladi odraščajo.

Več o raziskavi novinarke Teje Šentjurc si lahko preberete TUKAJ, celoten prispevek pa vas čaka na VOYO v rubriki 24ur Fokus (Ujetniki popolnosti).