Nasilje na spletu je širok pojem. Lahko je javno in prihaja od neznancev, lahko pa se izvaja v zaprtih krogih "prijateljev", sošolcev ali znancev. Spletno nasilje se dogaja, ko se neko osebo preko interneta oz. digitalnih tehnologij izobči, izključi, se jo zasmehuje, ustrahuje, žali, nadleguje, ponižuje, izsiljuje ali sramoti. 

Ponavadi gre za ponavljajoča dejanja, pri katerih se uporablja različne spletne taktike, kot so razkrivanje osebnih in intimnih informacij brez soglasja, zloraba zaupanja, vdiranje v telefone, ustvarjanje sovražnih skupin, blatenje in širjenje laži na forumih, vztrajno in vsiljivo pošiljanje sporočil z žalitvami ali grožnjami.

Pogosto se pri spletnem nasilju ustvari moment 'črednega nagona', kar pomeni, da na koncu ni več pomembna posameznikova moralna presoja in osebno mnenje, ampak je proti nekomu, zato ker so proti njemu vsi. V najstniških letih, ko nam je zelo pomembna pripadnost, v močnejši skupini pa to pride še bolj do izraza. Takrat oseba, ki je deležna spletnega nasilja, lahko doživi čustveno travmo in izgubi samozavest, zato to nikakor ni nedolžno dejanje. Posledice tovrstnega nasilja lahko pustijo dolgotrajne posledice.

A ravno zato, ker je nasilje spletno, ga mnogi pomanjšujejo. Ljudje težje razumejo, da se te besede preko spleta lahko enako dotaknejo in da zaradi groženj preko spleta enako izgubimo občutek varnosti. Starejše generacije, ki ne uporabljajo določenih družbenih omrežij, ne razumejo, kako ranljiv in izpostavljen si lahko ravno zaradi tega. 

Morda nam svetujejo, da so to samo nepomembni komentarji, da to ni tako resno, da nam nič ne morejo preko spleta, kar minimizira doživljanje žrtve in ji ne koristi. Ker je to razmeroma nov fenomen, še ni dovolj raziskan in pravno podkrepljen, zato mnogi lahko ostanejo brez zaščite.

Vedeti moramo, da ima spletno nasilje na nek način še večji vpliv kot nasilje v živo, saj se od njega ne moremo v celoti umakniti, ker lahko traja cele dneve, tudi v zavetju doma. Zato ima še večje psihološke posledice.

Če se nam to zgodi, je pomembno, da poskušamo poiskati razlog in spravo z mirno, konstruktivno komunikacijo. Ne zapletaj se v maščevalnost in ne vračaj napadov. Ne spuščaj se na isti nivo, ker vsako nasilje rodi še več nasilja. Če se nasilje ponavlja, potem moramo zaščititi sebe. Na ta način, da blokiramo komunikacijo, zamenjamo številko, zamenjamo gesla, začasno deaktiviramo spletne profile in se tudi fizično umaknemo od takšnega okolja. Preden popustimo izsiljevanju in grožnjam, vedno prej o tem govorimo z bližnjimi. V skrajnem primeru poiščemo pomoč in prijavimo nasilje. A ker je internet živa stvar, tega pogosto ne moremo v celoti nadzirati in preprečiti. Oziroma se to lahko zgodi, ko je škoda že narejena.

Zato je pomembno, da naslovimo vse posledice takega obnašanja. Več ljudi bo o tem govorilo, bolj bo tudi na družbeni ravni prišlo do večjega ozaveščanja in pravočasnega prepoznanja.

Ko se znajdemo v takšnem položaju, je na prvem mestu to, da se nekomu izpovemo in da ozavestimo čustva, ki so prišla na plano. Običajno ob tem čutimo sram, osamljenost in občutek, da smo si to zaslužili, ker smo čudni ali nevredni spoštovanja. Seveda to poruši našo samozavest, hkrati pa občutek varnosti, sprejetosti in pripadnosti. 

Zaradi tega se še dodatno samoizoliramo, 'samoobsojamo' in postanemo pretirano paranoični. Ne moremo se več sprostiti v družbi in težko zaupamo ljudem. Hkrati pa ne moremo zaupati niti sebi in svoji presoji. Zato je po tej izkušnji pomembno, da dogajanja ne povezujemo s sabo in svojo vrednostjo. Da njihova dejanja pripišemo njim, ne sebi. Da se zavedamo, da to ni opravičljivo in da si tega nikoli nismo zaslužili. 

Vedeti moramo, da pogosto ravno tisti ljudje, ki so v resnici sami ogroženi in nesamozavestni, uberejo takšne tehnike in iščejo podporo pri drugih. Da so pogosto to ljudje, ki so sami nesrečni in niso dobili dovolj pozornosti. Ko to vemo, moramo začeti znova graditi občutek varnosti in samozavestni znotraj sebe. In tokrat na drugih temeljih, kar je proces. Travma, ki smo jo doživeli, se pogosto zasidra v naše telo in podzavest. 

Če nočemo, da vpliva na nas vse življenje, je pomembno, da posežemo po metodah, ki sežejo dovolj globoko, da jo lahko ozdravimo. Da se ne identificiramo več s tem neprijetnim spominom in ga ne projiciramo na prihodnost, ampak ga pustimo v preteklosti. Samo tako bomo zaradi tega postali bolj modri in to situacijo spremenili v notranjo moč.