Naše telo se z leti spreminja – koža postaja manj prožna, gubice se poglobijo, lasje posivijo, telo pa izgubi mladostno čvrstost. Čeprav se s sodobnimi pristopi lepotne industrije, staranje lahko zelo upočasni, pa ga ne moremo ustaviti. Prišli bomo do točke, ko od njega ne bomo mogli več bežati, ga odlagati ali skrivati. Četudi se poslužujemo pomlajevanih tretmajev, je pomembno, da hkrati delamo tudi na sprejemanju sebe. Ključ je v razumevanju, da je lepota več kot le fizični videz, in v osredotočanju na dobro počutje skozi različna življenjska obdobja.

Kako lažje sprejeti spremembe kot naravni del življenja?

Metafora o roži

Nekje sem slišala lepo metaforo, ki sem si jo zapomnila in jo lahko prenesemo na proces staranja. Govori o tem, kako gledamo na rožo in o tem, kako lahko gledamo nase. Roža je vedno roža. Od časa, ko je seme do časa, ko oveni, ne samo, ko cveti. V vseh teh fazah ji rečemo roža, zato, ker se njeno bistvo ne spreminja kljub spremembam, skozi katere gre. V samem semenu je program za njen celotni razvoj in tudi ko umira, je to še vedno roža. Rožo dela skupek vseh teh faz, ne samo cvet.

Tudi mi bomo šli v svojem življenju neizbežno skozi različne faze, ki jih bo prinesel proces staranja. Vse faze je treba sprejeti kot del svoje celovitosti. Če se bomo identificirali samo s fazo "cvetenja"- z življenjskim obdobjem, ko bomo najbolj vitalni in lepi, bomo imeli težave, ko bo to obdobje začelo minevati. Pomembno je, da se identificiramo kot duša, ki v esenci ostaja isto tudi, ko se stara. Tako bomo v vseh fazah prepoznali lepoto in smisel ter lažje sprejeli spremembe kot del svoje celovite izkušnje.

Vsaka linija na obrazu, vsak kilogram več ali manj, in vsak siv las pripoveduje zgodbo vašega življenja. Namesto, da se borite proti spremembam, jih poskusite razumeti kot dokaz vaše edinstvene poti. Včasih nas družbena pričakovanja potisnejo v obsesijo z "večnim mladostnim videzom", vendar je resnica, da je staranje znak modrosti, izkušenj in življenjske rasti. To ni proces, ki bi se ga morali sramovati.

Staranje je privilegij

Staranje je v resnici privilegij. Nimajo se vsi priložnosti postarati. Staranje pomeni, da vam je bilo dano živeti in vsak človek ne doživi svoje starosti. Če boste na situacijo gledali na tak način, boste lažje hvaležni, ko boste opazili znake staranja.

Vsako leto, ki ga preživimo, vsaka izkušnja in vsak trenutek, ki ga preživimo z ljudmi, ki jih imamo radi, je darilo. Zato se vsako jutro poglejte v ogledalo in se osredotočite na tisto, kar imate radi pri sebi. Bodite hvaležni za svoje telo, ki vam omogoča, da živite, čutite in ustvarjate.

Če skrbite za dobro počutje, se zdravo prehranjujete, gibate, negujete in ohranjate mišično maso, boste lahko še dolgo kvalitetno živeli, kljub temu, da vaš obraz ne bo več tako napet. Najbolj pomembno pa je, da sproti predelujemo svoja negativna čustva in zamere, ker nas ravno te lahko skozi življenje zagrenijo in postarajo. Bolj, ko smo sproščeni in znamo uravnavati stres, bolj kvalitetno se bomo starali.

Pomembno je, da ohranjate mladostniško iskrico, ustvarjalnost in radovednost za nove stvari. Želja po učenju in prilagajanje novostim vas bosta ohranjala živahne in vitalne, saj so leta na koncu samo številka. Tako boste lahko s pozitivno energijo in voljo do življenja parirali tudi mlajšim.

Pomembno je, da skozi leta duhovno dozorimo, ne da samo ostarimo. Če se usmerimo v to, da se že zdaj razvijamo, bomo v starosti unovčili sadove tega dela. Pridobili bomo modrost in notranji mir, ki ga ne bi nikoli zamenjali za mlajši videz. Vse to so lepote staranja.

S staranjem prihaja tudi svoboda – ni se več treba prilagajati pričakovanjem drugih. To je čas, ko lahko resnično zaživite in sprejmete svojo unikatno lepoto. 

Lepota staranja je v tem, da si dovolimo biti to, kar smo, brez opravičevanja. Ko se tega zavemo, postanemo bolj srečni, svobodni in samozavestni – in to je resnično privlačno!