Za prepis na drugo fakulteto sem potrebovala še en dokument, ki sem ga imela doma in naj bi ga dostavila še v istem dnevu. Ker so bile avtobusne povezave s Prekmurjem slabe, sem se na pot odpravila z avtoštopom. Sicer nas je bilo na mestu, kjer smo štopali, kar nekaj v vrsti, a sem hitro dobila prevoz. Ustavil mi je na videz uglajen gospod z dragim avtomobilom. Začela sva se pogovarjati in hitro sva ugotovila, da imava v tem dnevu podobne okoliščine – oba pobereva nekaj in se takoj vračava. Tako sva se celo zmenila, da imam tudi za nazaj prevoz. Nisva se predstavila z imeni. Povedal je, da je zdravnik ter da trenutno živi in deluje v Švici. Povedala sem mu o svojih začetkih študija. Izmenjala sva še nekaj tem. Nato pa me je vprašal, ali že imam vozniški izpit. Povedala sem, da nimam ambicij po tem, saj starši nimajo avta, jaz pa ne denarja; niti za izpit niti za avto. Za trenutek je utihnil. Nato pa počasi premišljeno dejal.

"Povem ti eno zgodbo.

Ko sem bil tvojih let, sem bil v podobni situaciji, kot si ti zdaj. Odraščal sem v revni družini. Imel sem mnogo potencialov, a sem se kljub temu počutil nesposobnega in nevrednega. Nekega večera, ko sem v zvezdah iskal odgovore na moja mnoga vprašanja, je mimo pripeljal gospod v dragem avtu, ki mu je počila guma. Bilo je sredi noči in pomagal sem mu usposobiti avto. Gospod mi je bil zelo hvaležen. Ko sva se poslavljala, je segel v žep in mi v roke stisnil denar ter dejal, da naj si z njim plačam opravljanje vozniškega izpita. Nato pa je dodal, da ko bom sam nekoč vozil dober avto in živel čudovito življenje, naj predam to gesto naprej. V teh njegovih besedah sem prepoznal, da mi je predal iskren srčen blagoslov. To mi je spremenilo življenje. Ne le to, da sem opravil vozniški izpit, ampak po tem sem spremenil tudi način razmišljanja in delovanja. Takrat sem spoznal, da poleg dajanja obstaja tudi sprejemanje in neka višja povezanost."

Ravno v tistem hipu sva prišla do cilja. Poslušala bi še dogodivščine iz njegovega življenja. Imela sem toliko vprašanj. On pa je parkiral avto, iz torbe vzel bankovce in mi jih stisnil v roke. Pogledal me je s prijaznim pogledom in dejal: "Tako bova naredila. Začutil sem, da si ti tista, ki ji zaupam, da ta krog izmenjave teče naprej. Ko boš enkrat uspešna in boš živela čudovito življenje, predaj to gesto naprej. Ker si ti mlada punca, jaz pa sem moški srednjih let, se tu najina pot iz varnostnih razlogov in z namenom, da boš res dojela globlji pomen te dragocene geste, konča. Ne poznava najinih imen in vem, da sva se srečala zaradi tega višjega namena. Verjamem, da boš danes varno prispela nazaj in začela pisati drugačno plat svoje zgodbe."

Bila sem šokirana. Vprašala sem ga edino še: "Če je takrat tisti mož ustvaril to gesto iz razloga, ker je prejel vašo pomoč; zakaj ste vi izbrali mene? Nič vam nisem pomagala." Takrat je zaključil najino srečanje: "Veš, včasih daš mnogo več s svojo pristno srčno vibracijo kot z mnogimi dejanji." Izstopil je iz avta in mi kot gentleman odprl vrata (tudi to sem doživela prvič) ter mi s pogledom predal srčni blagoslov. Nikoli več ga nisem srečala.

Takrat sem prišla do svoje točke preboja. Do točke, ko sem resnično začela dojemati, da obstaja nekaj več … Da obstajajo tudi čudovite resnične zgodbe. Sicer sem potem tam kar nekaj časa obstala. Šokirana s tistimi bankovci v žepu, kot da so "padli" z neba. Neki globok občutek, ki sem mu dala prvič priložnost, da ga slišim, mi je sporočal, da je vse dobro in da bo samo še boljše. Dolgo nisem nikomur povedala te zgodbe. Bala sem se namreč, da mi nihče ne bo verjel in bodo namesto razumevanja sledila sumničava vprašanja. Nekega dne pa sem vseeno o vsem povedala cimru. Verjel mi je. Spodbudil me je in mi pomagal, da sem res naredila vozniški izpit. Po tistem sem počasi, ampak res počasi začela spreminjati tudi svoj pogled na kruto življenje.

Danes verjamem, da se vse zgodi z razlogom. Verjamem tudi, da smo na določenih frekvencah povezani, da si predajamo izkušnje in s tem odkrivamo ter sestavljamo najboljšo različico samega sebe. Ja, dogajalo se je nekoč in dogaja se danes. Ne samo v filmih tam nekje daleč vstran. Tudi pri nas. Dobro in manj dobro. Pravzaprav pa vsebuje to naše popotovanje skozi življenje vse nianse mavrice in čisto vsaka niansa dopolnjuje celoto na svoj edinstveni način.

Naj zaključim to zgodbo.

Pomen izmenjave energije, višje povezanosti in srčnega blagoslova, ki sem ga takrat prejela, sem v celoti dojela šele, ko sem sama začutila dani trenutek in osebo, ki sem ji predala srčni blagoslov. Kakor mi je bila pred dvema desetletjema dana dragocena izkušnja blagoslova sprejemanja, mi je bila pred kratkim podarjena izkušnja blagoslova dajanja, ki pa je resnično podpisana s potencirano močjo sprejemanja.

Verjamem, da se bo ta srčna gesta širila še na mnoge generacije in ustvarila še mnogo čudovitih vibracij.