Ko temu dodamo še letalsko zamudo, utrujenost zaradi poti, slabo vreme in stres zaradi novega okolja, hitro pride do očitkov, napetosti in slabe volje. Če ne znata dobro komunicirati in se usklajevati, bo vajino potovanje še bolj izpostavilo vajine pomanjkljivosti, na katerih morata delati. 

Tam se izrazijo naše veščine komunikacije in vzajemnosti. Tukaj se pokaže, ali vama je mar za izkušnjo in potrebe drug drugega, ali se samo borita za svoje. To je preizkušnja vajine zrelosti. Pravijo celo, da bi morali, preden bi z nekom postali par, vedno iti na eno skupno enomesečno potovanje, da vidimo, kako funkcioniramo skupaj.

Morda mislita, da potovanje lahko povzroči težave med vama, ampak vama v resnici samo nastavi ogledalo tega, kar že je. In če se po prepiru ne znata spet povezati, ampak držita mulo in kaznujeta drug drugega, potem se lahko to razvleče na nekaj dni in uniči cel dopust. Velikokrat je ravno potovanje za koga dokončni povod, da zahteva razhod. 

Da to preprečimo, je treba, da na odnosu delata že prej. Da drug z drugim skomunicirata, kje so vajine šibkosti in preference glede potovanj, tudi če se vama zdijo malenkostne.

Na primer, partnerja lahko že prej opozoriš, da postaneš tečna, ko si lačna, da v hotelih ponavadi slabo spiš, zato si nervozna, da nisi potrpežljiva v prometnih zamaških, da ne maraš vročine ...

Da imaš težave s tem, da se bojiš višine, zato ne maraš adrenalinskih doživetij, da ne bi rada zapravila preveč denarja, zato bi iskala cenejše opcije, da ti veliko pomeni, da se slikaš in snemaš na potovanjih, da želiš iti nakupovati, ko boš tam ...

Da ponavadi vzameš s sabo preveč prtljage, da zjutraj rada poležavaš in težko vstaneš na budilko, da ti veliko pomeni, da bi šla vsako jutro teč ob plaži, da rada preizkušaš lokalno hrano, da ti veliko pomeni kultura in muzeji, da imaš slabo orientacijo, da imaš strah pred letenjem in si pogosto anksiozna, da imaš rada vse vnaprej organizirano ali da si rada spontana ...

Vse to se ti bo morda zdelo nepomembno, ampak bo še kako vplivalo na vaju med potovanjem. Povejta si, kako funkcionirata in kje imata težave. Z učinkovito komunikacijo lahko preprečimo marsikatero nestrinjanje. Za to je pomembna osnovna iskrenost in dobro poznavanje sebe. 

En korak več je še to, da svojemu partnerju jasno izraziš, kako naj te podpre, ko si v stresnem trenutku. Včasih mislimo, da nam partner bere misli in ve, kaj potrebujemo, a ni res, da je tako. Naš partner morda ne ve, kako naj nas podpre, kako naj nas pomiri, kaj naj nam reče, ne ve, zakaj smo odrezavi, ne razume, zakaj kompliciramo, morda si napačno interpretira naše obnašanje in ga vzame osebno. 

Če mu povemo, kaj nam najbolj pomaga in kaj v teh trenutkih pričakujemo od njega, lahko najdemo skupno pot. Na primer, če nas je strah letenja, lahko partnerju pojasnimo, da naj se takrat ne norčuje iz nas, ampak naj nas drži za roko. Ali če smo nagnjeni k temu, da slabo spimo, povemo partnerju, da zjutraj potrebujemo nekaj časa samo zase. Ko jasno izrazimo svoje potrebe in pričakovanja, bo partner lažje vedel, kaj potrebujemo in kako naj se nam približa.

Po drugi strani pa je pomembno, da sprejmeta razlike in drug drugega ne silita v podrejanje. Ni nujno, da so razlike med vama nekaj, kar vaju oddaljuje, lahko vaju obogati in vama pokaže nekaj novega. Na potovanjih lahko vsak organizira en dan po svoje, drugi pa sledi. Pustimo se presenetiti, morda nam bo nekaj bolj všeč, kot si mislimo, četudi je za nas izven cone udobja. Spoštujmo različne potrebe in sprejmimo prostor, ki ga potrebuje vsak.

Ne pozabite pohvaliti drug drugega: 'Super si izbral restavracijo!', 'Hvala, da si bil tako potrpežljiv.' Pozitivne opazke ustvarjajo dobro voljo in še poglobijo občutek povezanosti.

Dogovorite se za kakšno smešno besedo ali gesto, ki jo uporabite, ko začutita, da se bliža prepir. Skupni smeh hitro zmanjša napetost in vaju spet poveže.

Potovanja so popolna priložnost, da odkrijemo ne le nove kraje, ampak tudi nove plati drug drugega – in sebe. Nihče ni popoln, še najmanj na poti, ko nas izven cone udobja vržejo utrujenost, lakota ali preprosto želja po drugačnem tempu. A prav v teh trenutkih se gradi nekaj dragocenega: potrpežljivost, spoštovanje in resnična bližina.

Če se znamo sprostiti, nasmejati in sprejeti, da ne moremo nadzorovati vsega, lahko vsako potovanje postane nepozabno skupno doživetje. Ne iščite popolnosti – iščite trenutke, ki vas povežejo.