Postati bolj prijazen človek ni zapleteno, a zahteva zavestno odločitev in prakso. Včasih smo lahko prijazni samo ob določenih priložnostih ali samo do določenih ljudi, ampak prijaznost ne bi smela biti selektivna, ampak bi jo lahko podelili z vsemi. Morda bi za ljubljeno osebo naredili vse, a bi hkrati bili nesramni do natakarja, ker nas ni prav postregel. Ali pa se bomo prijazno nasmihali neznanim ljudem, jezo pa bomo znesli nad svojimi bližnjimi, ki niso nič krivi. A prav bi bilo, da prijaznost postane del našega karakterja, ki ni rezervirana samo za izbrane ljudi in priložnosti.

Prijaznost je stanje duha. Je kombinacija sočutja, pozitivnosti, sprejemanja in miline. Je sposobnost, da na mehek in razumevajoč način komuniciramo s svetom. Ko smo takšni do sebe, lahko to zelo naravno prenesemo na druge.

Tisti, ki je zadovoljen s sabo, nima potrebe po tem, da bi bil nesramen. Zato je za prijaznost, ki je pristna in ne zaigrana, najbolj pomembno to, da v sebi gojimo pozitiven odnos do sveta, mehkobo, sprejemanje, sočutje in milino. Kdorkoli je zadirčen in nesramen brez posebnega razloga, je po navadi globoko v sebi zelo nesrečen in nezadovoljen, zato to daje v svet. Naše notranje stanje je vedno osnova za prijaznost ali nesramnost.

Če delamo dobro, se nam bo dobro vrnilo. Pomembno je, da se zavedamo, da s to odločitvijo soustvarjamo svet, v katerem tudi sami živimo. Da več kot vanj vložimo pozitivne energije, več je bomo tudi deležni. To ni vedno takojšnja povračilna usluga, a prijazni ljudje pogosto opazijo, da se v življenju srečujejo z več podpore, razumevanja in veselja.

Zato se vedno vprašajmo, kako bi si želeli, da se drugi obnašajo do nas, in tako se mi obnašajmo do drugih. Če nam je pomembno, ali se nam nekdo nasmeji ali nam vrne pozabljeno denarnico ali nam pomaga pri zapletu na cesti, zakaj enake geste ne bi podarili naprej.

Prvo kot prvo se bomo sami pri sebi počutili koristno, drugo kot drugo pa bomo sprožili pozitiven domina efekt. Če je do tebe v službi nekdo nesramen, obstaja večja verjetnost, da boš tudi ti v tistem dnevu nesramen do nekoga drugega. In obratno: če je nekdo prijazen do tebe, obstaja večja verjetnost, da boš tisti dan ti lažje prijazen do drugih. Ta energija se verižno prenaša naprej kot valovanje in okuži še druge.

Pomembno pa je, da se zavedamo, da smo ravno mi lahko prvi sprožilec in iniciator. Ni treba, da čakamo, da so drugi najprej prijazni do nas. Začnemo lahko pri sebi.

Raziskave so pokazale, da dejanja prijaznosti sproščajo hormone sreče, kot je serotonin, ter zmanjšujejo raven stresa in tesnobe. Prijazni ljudje se počutijo bolj povezane z okolico in imajo boljše medosebne odnose, kar dolgoročno prispeva k njihovemu duševnemu zdravju.

Prijaznost pa presega osebno zadovoljstvo. V družbenem smislu spodbuja zaupanje, sodelovanje in občutek pripadnosti.

Prijaznost je več kot zgolj vljudnost – je globoko zasidrana vrednota, ki ima moč spreminjati svet. Ko smo prijazni, ne pomagamo le drugim, temveč tudi sebi. Bolj ko jo gojimo, večje spremembe lahko opazimo tako v našem življenju kot v življenjih tistih okoli nas. Zato vzemimo trenutek in izkažimo prijaznost – morda z majhno gesto danes, ki bo nekomu prinesla svetlobo in veselje. Konec koncev je to tisto, kar gradi boljši svet.