Po nekaj všečkih njegovih fotografij na Instagramu, ji je dal vedeti, da je zanimanje obojestransko. Vsakodnevna sporočila, so kmalu postala vsakodnevni pogovori po telefonu, in ko je že mislila, da je to to, je spoznala, da je on pravkar končal dolgoletno zvezo in ne išče ničesar resnega.

»Namesto, da bi se s tem sprijaznila in z njim prekinila stike, sem se obnašala, kot da me to zaradi močne kemije med nama, ne moti. (Bodimo iskreni, bila sem v zanikanju.)

Ves čas sem si govorila, da mi je všeč spati s tipom, ki noče biti moj fant. Da me ne moti, da se pogovarja z drugimi dekleti. Da me ne moti, da je samo seks in nič več. A nič od tega ni bilo res. Nisem se mogla dolgo pretvarjati, da mi je najina situacija všeč in on je kmalu postal razlog za veliko večjo življenjsko spremembo. Naveličana sem bila istega scenarija z različnimi tipi, in ko sem se sprijaznila s tem, da si želim nekaj kar mi on ni pripravljen dati, sva najino prijateljstvo z ugodnostmi spremenila v samo prijateljstvo, jaz pa sem začela pri sebi ugotavljati, zakaj se vedno zapletam v situacije, ki niso to kar hočem.

Ali je to zato, ker me je prvi fant varal, ker nisem bila pripravljena izgubiti nedolžnosti z njim ali zato, ker je naša generacija vajena seks gledati kot orodje za doseg cilja, namesto kot privilegij. Iz nekega razloga sem začela verjeti, da je seks nujen, da bi bila fantu všeč – in če tega ne bom naredila, bo izginil, kriva pa bom jaz. Žalostno! Da bi spremenila svoje mišiljenje, sem se odločila, da se vzdržim seksa. Obljubila sem si, da tega ne bom počela, dokler se ob fantu ne bom počutila kot boginja, ki sem. Nič več me ne bo skrbelo za druge ženske, ker tisti pravi mi bo pokazal, da ima oči samo zame. Bum! Težava je, da iskanje tega moškega in končanje moje 'suše' lahko traja dlje, kot sem mislila.

Prve mesece sem bila polna energije, ker sem čutila, da sem končno vzela nazaj svojo moč in me nihče ni mogel spraviti na tla. Po šestih mesecih pa je začel prvi val te moči pojenati in zalotila sem se, da pričenjam dvomiti v celotni eksperiment in da želim vreči puško v koruzo. Začela sem se jeziti, da sem ves čas srečevala moške, ki so za, samo kadar paše njim. To je frustrirajoče že samo po sebi, poleg tega pa sem se morala boriti še z neverjetno spolno slo, samo zato, da bi sama sebi nekaj dokazala.«

K temu, da vse skupaj opusti in se vrne na stara pota, so jo spodbujale tudi prijateljice, češ, saj je samo seks in naj ne razmišlja preveč. »Skušnjava je bila ves čas prisotna, a na koncu dneva, ji nikoli nisem podlegla. To sem hotela premagati, ker sem to dolgovala sebi in ni bilo pomembno, ali kdo razume, zakaj to počnem.

Po določenem času so se moji hormoni umirili (ali pa so samo obupali). Moja spolna sla se je umirila in ugotovila sem, da se bližam enoletnemu cilju – in še vedno nadaljujem. Vem, da se nekaterim teden dni brez seksa zdi kot kruta in nenavadna kazen, in čeprav je bilo leto brez kakršne koli spolnosti naporno, pa zame ni tako težko. Moje spolno življenje tudi na začetku ni bilo noro, zato ni bilo kot da se seksu sedaj izogibam na vsakem koraku. Kot ponavadi sem hodila na zmenke, a z nobenega se ni razvilo ničesar več.

O celotni izkušnji imam še danes mešane občutke. Ob misli na to, da v celem letu nisem srečala moškega, ki bi bil pripravljen investirati vame, sem začutila malce žalosti. Zakaj je temu tako? So krivi moški, ki jih zbiram ali je to posledica mojega staromodnega pristopa v času, ko ljudje ne cenijo več niti osnovih principov zmenkovanja? Ne morem reči. Vem le to, da moj deviški pas ni postal skrivni trik, kako najti moškega, ki bi bil samo moj. A to me ne moti, saj to nikoli ni bil moj cilj. Ne glede na to, kako frustrirajoča je bila celotna lekcija (spolno in drugače), je bila nujna. Tega sem se lotila, da se znabim prepričanja, da moram z moškim spati zato, da bi mu bila zanimiva in da se opomnim, da sem vredna ljubezni brez tega, da razširim noge. Hotela sem počakati na nekoga, ki bo stavil name in še vedno čakam, ker vem kaj jaz prinesem k mizi.«