Ne obstaja zapisano pravilo, kako se obnašati, ko srečaš bivšega partnerja ali nekoga, s katerim smo imeli bežno romanco. In ravno tukaj se lahko krešejo različna mnenja, saj je za nekoga primerno, da to osebo ignoriraš, za nekoga drugega pa je primerno ohraniti korekten odnos. Za nekoga je pogovor in kava preveč, za nekoga je to čisto sprejemljivo? Nekdo želi ohraniti redne stike nekomu drugemu je to nespoštljivo?

Kaj je torej prav in kako se obnašati v takšnih situacijah? Pogosto je to odvisno od situacije do situacije, predvsem pa od tega, kakšna zgodovina je za nami in na kakšen način smo se poslovili. A če se pretirano izmikamo in sprenevedamo, ravno s tem pustimo slab vtis in delujemo nesigurni.

Zato je pravilo, ki drži v vsakem primeru, to, da ohranimo sproščenost in odreagiramo skladno s sabo in energijo tistega trenutka. Sproti precenimo, kaj bi bila najboljša poteza in upoštevamo svoj občutek. Če bomo ostali zvesti svoji dobrobiti, se ne moremo odločiti narobe. A četudi nimamo zamer in smo partnerja že preboleli, je to srečanje nepredvidljivo in lahko med vama sproži nelagodje, zmedenost, nerodnost, negotovost in neprijetno tišino.

Kako se torej izogniti takšnim občutkom pri različnih delikatnih situacijah in to speljati na čim bolj gladek način?

1.  V primeru, da srečamo nekoga, s katerim smo imeli bežno romanco, je po navadi primerno ponuditi nasmešek in potem počakati na signal iz druge strani. Če nam je oseba ostala v lepem spominu in romance nismo končali zaradi zavajanja, "ghostanja" ali kakršnegakoli nespoštljivega obnašanja, bo morda to srečanje vodilo v sproščujoč pogovor, kateremu bo morda celo sledilo novo povabilo. Če pa se je naš odnos končal na neprijeten način ali brez pojasnila, pa imamo na izbiro dvoje- to, da osebo preprosto ignoriramo, ker je itak ne želimo več v življenju, ali pa srečanje izkoristimo za to, da se končno iskreno pogovorimo in dobimo odgovore. Pri slednjem moramo biti zelo previdni, s kakšno energijo pristopimo, da ne izpade kot obupano in nezrelo zasliševanje. V vsakem primeru pa je pomembno, da ostanemo mirni, da ne sklanjamo glave in bežimo s pogledom, ampak stojimo sami za sabo in ostanemo suvereni.

2. Če srečamo dolgoletnega partnerja, ki ga še nismo preboleli, bo to v nas obudilo kopico nepredelanih čustev, ki jih bomo težko skrili. Če vemo, da je bivši partner že šel naprej, potem je boljše, da se z njim ne spuščamo v dolge debate in ne obujamo spominov, čeprav si to želimo. Dovolj je prijazen pozdrav ali največ kratek površinski pogovor, kateremu je dobro, da sledi refleksija. Tega ne naredimo z njim, ampak po srečanju. Vprašamo se, kakšne občutke je to srečanje v nas spodbudilo, katere rane so se spet odprle in kaj lahko še naredimo, da zacelimo svoje srce in postanemo čustveno nevtralni. To bolečino lahko prelijemo na papir v dnevniku in iz sebe spustimo solze. Aktivirano bolečino lahko predelamo in predihamo v meditaciji ali na terapiji.

Če pa srečamo dolgoletnega partnerja, ki smo ga že preboleli, ampak nam še vedno ni vseeno zanj, pa moramo stopiti v stik s sabo in slediti svojemu instinktu. Če nam srce govori, da je to pomembna oseba v našem življenju, ki ji želimo dobro, lahko brez slabe vesti izrazimo zanimanje za njegovo življenje. Če čutimo, da smo pomirjeni z razhodom in okrog njega, nimamo negativnih čustev, je to lahko prijetno srečanje, ker nas ta oseba dobro pozna in mi njo. Četudi nismo več skupaj, smo si delili pomemben del življenja, zato ni nič narobe, če imamo zrel, korekten odnos, ko se vidimo. O vsem tem se že prej pogovorimo s svojimi novimi partnerji, da ne bo delovalo, kot da ta odnos skrivamo. Bolj ko smo glede tega transparentni in govorimo o svojih vrednotah in pogledih, manj je možnosti, da bomo naleteli na nevšečnosti glede tega.

3. Če pride do srečanja z bivšim v prisotnosti novih partnerjev, pa je najboljše, da se ne zapletamo v preveč globoke in občutljive pogovore o naši skupni preteklosti Če je srečanje neizogibno, je primerno, da novega partnerja ali partnerko predstavimo in kasneje razložimo našo povezavo. Naj pogovor ostane vljuden in kulturen. Če se pojavijo kakršnakoli vprašanja, pa pogovor nadaljujeta, ko sta na samem. To zahteva določeno raven čustvene inteligence, da izberemo pravi trenutek za pojasnjevanje, razreševanje težav morebitnega ljubosumja in nesigurnosti. Ko smo v dani situaciji, odreagiramo zrelo in takih srečanj ne vzamemo osebno. V tem ne vidimo grožnje, ampak zgolj normalno življenjsko situacijo.

Vedeti moramo, da srečanje z bivšim ni nič groznega. Včasih se zgodi ravno takrat, ko to najmanj pričakujemo, zato se tega ne moremo ves čas izogibati. Naši nameni naj bodo iskreni, brez agende v ozadju. Tudi če pride do nerodnosti in neprijetnih občutkov se zaradi tega ni treba kriviti. Normalno je, da nas v takšnih interakcijah lahko prevzamejo čustva in ne vemo kako ravnati. Če dojamemo, da smo takrat ravnali po svojih najboljših močeh, kljub temu da imamo morda neprijetno zgodovino, bomo srečanje dobro prenesli. Ni razloga, da se skrivamo in sramujemo, če je to preprosto del našega življenja in učenja.