"Bila sva ravno na božični večerji pri njegovih starših, vzdušje je bilo prav čarobno. Spraševali so naju, kdaj načrtujeva naslednji korak (poroko), saj sva bila skupaj že štiri leta ... Midva sva s pomenljivimi nasmeški odgovarjala, da kmalu, in res se je zdelo, da se bo v naslednjem letu zgodilo vse - poroka, otroček ... A le nekaj minut kasneje se je v trenutku kot hišica iz kart razblinilo vse ... Ko je odšel na stranišče in pustil telefon na mizi. Naenkrat sem zagledala na ekranu njegovega telefona sporočilo neke ženske, v katerem je pisalo, da ga pogreša in da si želi prihodnji božič praznovati z njim. Na koncu je bilo še deset emotikonov ustnic in srčkov različnih barv. Grozno! In to obupno spoznanje se je zgodilo za mizo njegovih staršev." Lara, 31

"Bila sem še študentka zadnjega letnika fakultete. Ker nam je odpadlo predavanje, pred nami pa so bile še obvezne vaje, sva s sošolko sklenili, da se zapeljeva do najinega priljubljenega lokala na kavo, naša fakulteta je bila namreč malce iz mesta ... Že kakšno uro sva sedeli v priljubljeni kavarni, ko se nenadoma odprejo vrata in zagledam mojega fanta v družbi postavne blondinke, s katero sta se držala za roke. Trajalo je kar nekaj časa, da me je opazil, saj sem bila v takšnem krču, da nisem mogla nič. Obsedela in obnemela sem. V glavi se mi je vrtelo tisoč misli, vprašanj ... Seveda si ni predstavljal, da bom ravno takrat jaz tam, a nekdo 'tam zgoraj' je očitno poskrbel, da sem izvedela."  Živa, 35

"Moj fant je bil iz zelo verne družine, zato mi je že takoj povedal, da si želi s spolnostjo čakati do poroke. Strinjala sem se, kaj pa mi je preostalo drugega. Do takrat si nisem mislila, da to v življenju sploh še obstaja - vzdržnost, mislim. Najin cilj je bila tudi poroka v enem letu. Ni bilo lahko, priznam, a pred sabo sem imela samo ta cilj. Poroka, seks, skupno življenje! Hmm, ja, ko se spominjam za nazaj, je vse skupaj zelo komično, čeprav se mi takrat ni zdelo. Najbolj me je prizadela njegova dvojnost, dvoličnost, podlost ... toliko je poudarjal pomen vere, duhovne bližine, v resnici pa me je vseskozi varal z dekleti na poziv. Bil je odvisen od tega, hlepel je po spletnih klepetih z neznankami, jaz pa sem stradala vseh spolnih aktivnosti. Si predstavljate? No, odkrila sem njegove spletne klepete in bazo številnih žensk, ki so se prodajale prek spleta. Ne vem, če me je kdaj varal tudi telesno, zadosti je že to, da me je čustveno. Zame je bil to nepreklicen konec." Manja, 28

"Kolegica v službi mi je tako navdušeno razlagala o novem portalu za zmenke, da si nisem mogla kaj, da ne bi šla pogledat tudi sama. Iz samega 'firbca', saj sem bila že eno leto srečno zaročena. Skupaj sva pregledali kandidate in med njimi zagledam ... koga?! Mojega zaročenca! Z lažnim imenom in priimkom, fotografijo iz mlajših let ter kontaktnimi podatki, ki sem jih videla prvič. Kaaaj? Nisem želela zagnati panike na na delu, zato sem stvar ignorirala. Si pa nisem mogla kaj, da si ne bi skreirala lažnega e-mail naslova in mu pisala. Takoj se je odzval z osladnim sporočilom, ob katerem mi je bilo dejansko slabo. Razdrla sem zaroko in ga prebolela v štirih mesecih." Erika, 40

Odpustiti ali ne?

Spoznanje, da nas partner vara, je vedno povezano z velikim psihičnim stresom, vsaka pa se s tem sooča na svoj način. Nekatere ženske brez vsakega oklevanja zaključijo razmerje, druge potrebujejo malce več časa, da v sebi predelajo nezvestobo, tretje se odločijo za odpuščanje. V tem primeru zares ni pravilnega odgovora, kaj storiti, saj vsaka zase ve, kaj ji je razmerje pomenilo in ali ima še smisel vztrajati.

Če spadate med tiste, ki brez vsakega odlašanja končajo zvezo, potem imate v odnosih z drugimi jasno začrtane meje, do kam lahko gredo. Ko vas nekdo razočara, poniža, osramoti, poti nazaj za vas več ni. Malce težje je tistim, ki si odnosa kljub prevari še vedno želijo. "Škoda je zavreči vsa ta leta. Ne predstavljam si življenja brez njega, navajena sva drug drugega," pravijo. Morda iščete odgovore tudi zunaj sebe, a ker je za neodvisne opazovalce, ki niso čustveno vpeti v odnos, vedno videti povsem drugače, vas običajno zasujejo z nasveti, da oni pa že ne bi odpustili. Da je treba narediti konec. Da si zaslužite boljšega. A vi veste, da je bil morda kriv le slab trenutek; trenutna kriza, s katero se soočata, morda kakšna težja prelomnica, s katero se ne zna konstruktivno spopasti ... V prvi vrsti se je treba zavedati, da za takšno dejanje opravičila ni in ga nikoli ne bo. Samo vi veste, ali si vajin odnos še zasluži reševanje ali je bila to le zadnja kaplja čez rob. Pri tako pomembnih odločitvah vedno poslušajte izključno sebe. Ni treba, da odpustite takoj, lahko pa ponudite še eno priložnost, če mislite, da ima vaša zveza še perspektivo. Če to ni bilo prvič, tudi zadnjič verjetno ne bo. Sicer pa je na pamet težko teoretizirati - ko se zgodi, se v nas odvrti 'mehanizem', ki nas samodejno pripravi na to, kar je v tistem trenutku za nas najboljše.