V sodobnem svetu, kjer so varnostne situacije vedno bolj nepredvidljive, postaja izobraževanje o samoobrambi vse pomembnejše. A dejstvo je, da se mnogi s samoobrambo prvič srečajo šele v okviru delovnih zahtev ali pa šele, ko se sami vpišejo na katerega od tečajev samoobrambe, ki jih organizirajo različni klubi. Če je znano, da znanje samoobrambe prinaša ljudem dodaten občutek varnosti in dvig samozavesti, zakaj potem osnov samoobrambe ne vključimo med obvezne ali vsaj dodatne vsebine, ki so na voljo dijakinjam in dijakom, kakor so to storili na BIC Ljubljana, Gimnaziji in veterinarski šoli. 

Slabe izkušnje iz mladosti spodbudile odločitev za poučevanje samoobrambe  

Katarina Nared Volavšek je dolgoletna učiteljica športne vzgoje na omenjeni šoli. Pred približno 20 leti se je odločila, da se poglobi v veščine samoobrambe in pripravi poseben program za dijakinje, ki jih je takrat učila. Kot nam je pojasnila, je takrat s posluhom vodstva šole uspela pripraviti tečaj samoobrambe, ki ga je vključila v pouk športne vzgoje. "Za poučevanje samoobrambe sem se odločila zaradi lastnih slabih izkušenj iz mladosti, ki jim je botrovala nevednost in naivnost," pripoveduje Nared Volavškova, ki si je takrat predvsem želela, da bi ji s pripravo smiselnih, koristnih ter času in situaciji primernih vsebin znotraj ur športne vzgoje uspelo pripraviti dijakinje na morebitne neprijetne situacije.

Sprva je tečaj samoobrambe vodila v svojih razredih, sčasoma pa so se tečaji razširili tudi na razrede njenih kolegov. "Zaradi izkazanega interesa, da bi bile tega poduka deležne vse dijakinje, ki si tega želijo, smo samoobrambo za dekleta dali v nabor 3. ure športne vzgoje, tako imenovanih izbirnih športov. Izvedli smo ga v obliki 18-urnega tečaja, za katerega sem zbrala tudi gradivo oziroma oblikovala priročnik (za interno rabo)," pojasnjuje Nared Volavškova, ki se je odločila, da na zaključne ure povabi še kriminalista oziroma kriminalistko, ki je z dekleti delil svoj pogled na varnost v družbi in pomen samozaščite, prav tako je predstavil aktualne številke s terena in osvetlil dejansko problematiko, dekletom predstavil različne pripomočke, jim dal različne nasvete ter bil na voljo za njihova vprašanja. 

O tem, kako pomemben je razgovor s kriminalistom, priča podatek, da učiteljica dijakinjam med izvajanjem samoobrambe večkrat pojasni, da je izrednega pomena za varnost tudi to, da se napadalcu, ki od tebe zahteva npr. denar in telefon, ne upiraš, saj nobena materialna stvar ni bolj pomembna od tvojega življenja. "Večina deklet na vprašanje, ali napadalcu damo telefon, omahuje, saj smatrajo svoj telefon za izredno pomembnega in vrednega," pravi učiteljica. Ko pa jim kriminalist pove, da ni nič bolj pomembnega od lastnega življenja, pa brez težav sprejmejo dejstvo, da se ne splača tvegati za telefon, dodaja. 

Samoobramba tudi za fante in vikend borilnih veščin

Kmalu so tudi dijaki pokazali zanimanje za samoobrambo, pripoveduje Nared Volavškova, zato so v sodelovanju z bivšim dijakom, ki je trener juda, pripravili program za vikend borilnih veščin. Gre za tridnevni dogodek, ki vsako leto privabi od 70 do 90 dijakov in dijakinj ter navduši vse udeležence, dodaja učiteljica, ki jo zanimanje dijakinj in dijakov za samoobrambo zelo veseli. Zaradi preobsežnega nabora aktivnosti so morali samoobrambo, namenjeno dekletom, vrniti med vsebine rednih ur športne vzgoje, pripoveduje Nared Volavškova, na naše vprašanje, zakaj po njenem mnenju ni več podobnih primerov, ko učitelji oziroma šole sami organizirajo osnove samoobrambe, pa pomenljivo odgovarja: "Pomembno je, da ti je mar."

Seveda to pomeni tudi veliko dodatnega dela in angažmaja, opozarja učiteljica in dodaja, da se vse povrne, ko vidiš, da se teh vsebin dijakinje in dijaki razveselijo, hkrati pa veš, da si naredil nekaj za njihovo večjo varnost. O tem, kaj si dijakinje mislijo o urah samoobrambe, smo preverili na šoli, kjer so nam dekleta med drugim zaupale, da so jim te veščine predvsem dvignile samozavest.

Katarina Nared Volavšek je samoobrambo prilagodila dekletom. Kot je pojasnila, je to storila, ker se napadi na dekleta običajno razlikujejo od napadov na fante. "Bistvo samoobrambe je poznavanje in upoštevanje osnovnih načel – pozorno, a ne prestrašeno spremljanje okolice, umik oziroma beg, izogibanje temnih, neobljudenih, neosvetljenih predelov, priročno 'orožje' ob resni ogroženosti (pilica, ključ, nohti, svinčnik), ravnanje ob napadu, katerega namen je kraja ...," pojasnjuje Nared Volavškova in dodaja, da tem temeljnim pravilom in znanjem namenijo res veliko časa. Šele nato preidejo na praktično znanje, ki pride prav v primeru, ko se napadu dejansko ni mogoče izogniti. To znanje je usmerjeno na najbolj tipične napade na ženske. 

Med urami samoobrambe se tako posvetijo stabilni drži in delu nog, razvijanju moči in vzdržljivosti, navajanju na kontakt, spoznavanju občutljivih točk na človeškem telesu. Prav tako se učijo osnov blokad in zadajanja udarcev, pa reševanja iz prijema za vrat, za lase, za obleko ter iz objemov. "Reševanje temelji na potezah, ki tudi močnejšega in večjega napadalca presenetijo, žrtvi pa omogočijo pobeg,"  pravi učiteljica in dodaja, da veliko časa namenijo tudi ozaveščanju dijakov o različnih vrstah nasilja, ki se pojavljajo, kako jih prepoznati in predvsem, kako in kje poiskati ustrezno pomoč, pozorni pa so tudi na dogajanje na šoli.