Pogovarjali smo se z geštalt psihoterapevtko pod supervizijo, Petro Grobelnik, ki nam je dala prav poseben psihološki uvid v posledice, ki jih ima nadlegovanje ali pa že samo strah pred nadlegovanjem na žrtve.

Katere so najpogostejši vzroki in posledice občutka strahu in ranljivosti med dekleti v današnji družbi?

Eden izmed glavnih vzrokov za občutek strahu in ranljivosti med dekleti v današnji družbi je pritisk popolnosti, ki ga spodbujajo socialna omrežja in mediji, kar lahko vodi v občutke nezadostnosti in strahu pred neuspehom. Mediji in socialna omrežja prispevajo k ustvarjanju nerealnih standardov, s katerimi se dekleta pogosto primerjajo, kar poglablja njihove občutke negotovosti. Poleg tega so dekleta pogosto izpostavljena spolnemu nadlegovanju, nasilju in ustrahovanju, kar lahko vodi v globoko zakoreninjen strah in občutek ranljivosti. Določene pretekle travmatične izkušnje, kot so zlorabe ali ustrahovanje, še dodatno povečajo občutek ranljivosti, k temu občutku pa pripomorejo tudi družbeni stereotipi in pričakovanja, ki se prenašajo iz generacije v generacijo.

Posledice teh občutkov so lahko resne. Dekleta, ki doživljajo kronični strah in ranljivost, so bolj dovzetna za razvoj duševnih motenj, kot so anksioznost in depresija. Dekleta se lahko začnejo izogibati situacijam, ki bi jim lahko povzročile neprijetne občutke, kar lahko vodi v osamitev. Poleg tega lahko stalna izpostavljenost stresu vpliva na telesno zdravje, saj je povezana s težavami, kot so motnje spanja, prebavne težave, oslabljen imunski sistem ter slaba samopodoba. 

Kako lahko ženske prepoznajo in obvladujejo nadlegovanje ter kako to vpliva na njihovo samopodobo?

Prepoznavanje nadlegovanja je prvi korak k njegovi obravnavi. Izobraževanje o tem, kaj predstavlja nadlegovanje in o različnih oblikah tega vedenja, ki lahko vključujejo verbalno, fizično in čustveno nasilje, je ključnega pomena. Pomembno je, da dekleta in ženske znajo prepoznati rdeče zastavice, kot so nespoštljivo vedenje, nezaželeni dotiki ali poniževalni komentarji. Podpora prijateljev, družine ali strokovnjakov lahko pomaga pri prepoznavanju nadlegovanja in razumevanju njegovih vplivov.

Obvladovanje nadlegovanja zahteva postavljanje jasnih meja in njihovo zagovarjanje. Pogovor z zaupanja vredno osebo ali strokovnjakom lahko pomaga predelati izkušnjo in poiskati rešitve. V hujših primerih je treba poiskati celo pravno pomoč.

Nadlegovanje lahko močno vpliva tudi na samopodobo, pojavijo se lahko predvsem občutki sramu, krivde, manjvrednosti in ravno v tistem trenutku je pomembno prepoznati, da nadlegovanje ni odraz lastne vrednosti, temveč vedenje druge osebe. Pogosto je pri temu v veliko podporo ravno psihoterapija, ki lahko pomaga pri ravoju novih nevronskih povezav za krepitev pozitivne samopodobe in večje lastne vrednosti. 

Kako lahko ženske razvijejo in krepijo občutek notranje moči in samozavesti, da bi se bolje spopadle s strahom in negotovostjo v okolici?

Razvoj in krepitev notranje moči in samozavesti zahteva samospoznavanje. Redno reflektiranje lastnih čustev, misli in vedenja lahko pomaga bolje razumeti sebe in svoje reakcije na stresne situacije. Pri tem so nam lahko v veliko pomoč različne tehnike reflektivnega in terapevtskega pisanja, ki jih tudi sama redno izjavam ter jih pogosto predstavim svojim klientom in klientkam. 

Poleg tega je pomembno, da ženske vzpostavijo in ohranijo zdrave meje v svojih odnosih. Učenje asertivnih komunikacijskih veščin jim omogoča, da jasno izrazijo svoje potrebe in se postavijo zase brez občutka krivde ali strahu.

Negovanje telesa in uma je prav tako ključno. Redna fizična aktivnost, zdrava prehrana in tehnike sproščanja, kot so meditacija in dihalne vaje, lahko prispevajo k občutku notranje moči. Poleg tega je pomembno poiskati podporo, bodisi v obliki terapevtskih srečanj, podpornih skupin ali zaupanja vrednih prijateljev, ki lahko pomagajo pri krepitvi notranje moči. Zapomniti si moramo, da ni treba, da smo v tem sami. Ljudje smo socialna, relacijska bitja in nam je namenjeno, da se z izzivi soočamo skupaj v skupnosti. 

Kateri  premagati osamljenost? Pogosto se namreč zgodi, da se ženske po slabi izkušnji zaprejo vase in odmaknejo od zunanjega sveta ...

Premagovanje občutka osamljenosti zahteva aktivno iskanje povezav. Vključevanje v aktivnosti, ki vas zanimajo, kot so hobiji, prostovoljstvo ali tečaji, lahko pripomore k vzpostavljanju novih poznanstev. Pridružitev podpornim skupinam, kjer lahko delite svoje izkušnje in se povežete z ljudmi s podobnimi izzivi, je lahko zelo koristno. Socialne vezi so ključnega pomena za duševno zdravje, zato je pomembno, da se ženske vključujejo v skupnosti, kjer se počutijo sprejete in podprte.

Individualna terapija lahko pomaga raziskati vzroke za osamljenost in razviti strategije za ponovno vzpostavljanje socialnih vezi, kar je v današnji družbi vse težje, saj je v nekaterih družbenih krogih individualizem zelo cenjen. 

Kaj pa samozavest? Kako jo lahko okrepimo po slabi izkušnji?

Pomembno je, da najprej predelamo izkušnjo. Pogovor z zaupanja vredno osebo ali terapevtom o slabi izkušnji lahko pomaga pri njenem razumevanju in sprejemanju. Prav tako je pomembno, da se osredotočimo na višanje zavedanja svoje moči, in kje se je pokazala naša moč v procesu te negativne izkušnje, namesto da bi se osredotočali le na trenutke, za katere menimo, da so prikazali našo šibkost. 

Kako pa lahko razlikujemo med običajnim strahom ter anksioznostjo, ki nas ovira pri vsakodnevnih aktivnostih, kot je zapuščanje doma?

Običajen strah je naravni odziv na potencialno nevarno situacijo in nas lahko celo zaščiti. Na primer, občutek nelagodja pri hoji po temni ulici je povsem normalen. Anksioznost pa je bolj trajna in se pojavi tudi v situacijah, kjer objektivno ni prisotna nobena nevarnost. Če občutite intenzivno tesnobo ali paniko ob misli na zapuščanje doma, ki vas ovira pri vsakodnevnih aktivnostih, gre verjetno za anksioznost. Takšni občutki lahko vključujejo fizične simptome, kot so pospešeno bitje srca, potenje, tresenje in težave z dihanjem.

Zakaj pride do teh občutkov? Ali se ti pojavijo šele po neki negativni izkušnji, ali pa je morda mogoče, da lahko razvijemo ta strah tudi drugače?

Anksioznost je lahko posledica različnih dejavnikov in izhaja iz več različnih virov. Pogosto je povezana z negativnimi izkušnjami ali travmami, ki so se zgodile v preteklosti. Na primer, če ste bili žrtev napada, je povsem razumljivo, da se boste pozneje počutili anksiozne v podobnih situacijah. Vendar pa se anksioznost lahko razvije tudi brez specifične travme. Genetski dejavniki, kemično neravnovesje v možganih, dolgotrajen stres, okoljski dejavniki in anksioznosti naših staršev, ki so bile prenešene na nas, lahko prav tako prispevajo k njenemu razvoju. Pomembno je razumeti, da je anksioznost kompleksna in da ima vsak posameznik edinstveno kombinacijo dejavnikov, ki vplivajo na njen nastanek.

Kateri so najučinkovitejši načini soočanja s temi občutki? To, da si ne želimo zapustiti doma, je res drastično, a obstaja veliko žensk in deklet, ki se po določeni uri ne želijo same sprehajati po ulici ...

Soočanje s temi občutki zahteva večplasten pristop. Prvi korak je priznavanje in sprejemanje svojih občutkov brez obsojanja. Ko zmanjšamo procese samoobtoževanja, začnemo nabirati svoja orodja in tehnike, ki nam bodo pomagale pri spoprijemanju z različnimi občutki, predvsem s tistimi, bolj intenzivnimi, za katere imamo pogosto občutek, da nas bodo preplavila. Lahko nam pomagajo različne tehnike umirjanja živčnega sistema, pravilnega globokega dihanja, vizualizacija, meditacija. Te tehnike nam lahko pomagajo zmanjšati predvsem fizične simptome anksioznosti. 

Ko napolnimo svojo "vrečo" z različnimi orodji, je postopno izpostavljanje situacijam, ki povzročajo strah ključnega pomena. Na primer, začnite z majhnimi koraki, kot je kratek sprehod po dnevni svetlobi in postopoma podaljšujte čas in spreminjajte okoliščine. Podpora prijateljev, družine ali terapevta je lahko ključnega pomena pri tem procesu.

Za ženske in dekleta, ki se po določeni uri ne želijo same sprehajati po ulici, je predvsem pomembno, da najdejo načine, kako se počutiti varne. To lahko vključuje hojo v spremstvu prijateljev, izbiro bolj osvetljenih poti ali uporabo aplikacij za sledenje lokacije. Pomembno je, da se počutite varne in da najdete ravnotežje med zaščito same sebe in premagovanjem svojih strahov.

Kako se lahko občutki osamljenosti, nizke samopodobe in nesamozavesti še poglobijo v primeru, da smo že bile žrtev nadlegovanja ali nasilja?

Ko smo žrtev nadlegovanja ali nasilja, se lahko občutki osamljenosti, nizke samopodobe in nesamozavesti še poglobijo zaradi travmatičnega vpliva teh izkušenj. Travma pogosto vpliva na naša temeljna prepričanja o sebi in svetu. Izkušnje nasilja ali nadlegovanja lahko povzročijo, da začnemo dvomiti v lastno vrednost in sposobnost za vzpostavljanje varnih in zdravih odnosov. Ta dvom vodi v izolacijo, saj se izogibamo situacijam in ljudem, ki bi nam lahko ponovno povzročili bolečino.

Travma tako pogosto vpliva na naše zmožnosti za navezovanje stikov z drugimi. Posledica tega je poglobitev občutkov osamljenosti, saj se bojimo ranljivosti in zavračanja. Prav tako lahko travma povzroči občutek, da nismo vredni ljubezni in spoštovanja, kar še dodatno zmanjšuje našo samozavest.

Ne smemo pozabiti, da travmatične izkušnje pogosto povzročijo kronični stres in tesnobo, kar vpliva na naše vsakodnevno funkcioniranje. Dolgotrajna izpostavljenost stresu lahko povzroči, da se še bolj zapremo vase in umaknemo iz socialnih situacij, kar poglablja občutke osamljenosti in nizke samopodobe.

Kako lahko oseba znova vzpostavi zaupanje in izboljša svojo samopodobo po doživljanju nadlegovanja ali nasilja?

Obnovitev zaupanja in izboljšanje samopodobe po doživljanju nadlegovanja ali nasilja je proces, ki zahteva čas in podporo. Sama menim, da je terapija po taki izkušnji ključna pri obnavljanju zaupanja. Terapevtski proces omogoča varno okolje za raziskovanje in predelavo travmatičnih izkušenj. S pomočjo terapevta lahko oseba začne prepoznavati in spreminjati negativna prepričanja o sebi.

Tudi v tem primeru je priporočeno postopno izpostavljanje pozitivnim socialnim izkušnjam. To pomeni, da oseba začne z majhnimi koraki, kot je udeležba v podpornih skupinah ali družabnih dejavnostih, kjer se počuti varno. Pozitivne interakcije lahko pomagajo pri obnovi zaupanja v druge in v lastne sposobnosti za navezovanje stikov.

Kako se spopasti z občutkom krivde, ki pogosto spremlja žrtve teh dogodkov?

Občutek krivde je pogost spremljevalec žrtev nadlegovanja ali nasilja. V tem primeru je ključno razumeti, da krivda ni utemeljena, saj so žrtve pogosto nagnjene k prevzemanju odgovornosti za dejanja drugih. Terapija je učinkovito orodje, ki pomaga žrtvam razumeti in sprejeti, da niso krive za tisto, kar se jim je zgodilo.

Pomembno je graditi na sočutju do sebe ter uveljavljati prakso samosočutja, kjer se učimo biti prijaznejši in nežnejši do sebe, kar lahko pomaga pri zmanjševanju občutkov krivde. To vključuje prepoznavanje, da so občutki krivde normalen odziv na travmo, vendar niso utemeljeni. Samosočutje pomaga pri sprejemanju in predelavi teh čustev na zdrav način.

Ali obstajajo terapevtski pristopi ali tehnike, ki so posebej učinkoviti pri predelavi tovrstnih travmatičnih dogodkov?

Obstajajo številni terapevtski pristopi in tehnike, ki so posebej učinkoviti pri predelavi travmatičnih dogodkov. Izpostavila bi somatski pristop, ki se osredotoča na telesne občutke in reakcije, povezane s travmo. Ta pristop pomaga posameznikom, da se povežejo s svojim telesom in sprostijo napetosti, ki so se nabrale zaradi travmatičnih izkušenj. Somatsko doživljanje je učinkovito pri zmanjševanju fizičnih simptomov stresa in anksioznosti.

Prav tako bi izpostavila EMDR (Eye Movement Desensitization and Reprocessing), ki se pogosto uporablja za zdravljenje travme, saj pomaga predelati travmatične spomine in zmanjšati čustveno bolečino, povezano z njimi.

Poleg teh pristopov je pomembno, da posameznik najde varno podporo s trdnim odnosom pri psihoterapevtu, terapevtskih skupinah ali skupinah za samopomoč, kjer lahko deli svoje izkušnje in se uči od drugih, ki so doživeli podobne situacije. Ta skupnostna podpora je ključna za celostno zdravljenje in okrevanje.