V sklopu projekta Varna in zadovoljna smo ugotovili, da je nasilja v resnici veliko več, kot si morda mislimo. Objavili smo podatke Policije, ki razkrivajo, ali so ženske v Sloveniji varne, bralke spletnega portala Zadovoljna.si smo vprašali, ali se nasploh počutijo varno, če se zvečer same sprehajajo po ulici, na spletni strani 24ur.com pa smo izvedli anketo, v kateri smo bralce in bralke vprašali, ali so že kdaj doživeli katero od tam navedenih oblik nasilja. Odgovori na vsa našteta vprašanja so bili presenetljivi in skrb vzbujajoči, zato smo se odločili, da temo raziščemo podrobneje in bralkam ponudimo nekaj rešitev, kot je na primer tečaj samoobrambe.

O tem, kako se lahko zaščitimo pred nadlegovanjem in nasiljem, smo poklepetali tudi z geštalt psihoterapevtko pod supervizijo Petro Grobelnik, ta pa nam je zaupala tudi, kam se lahko obrnemo in kako si lahko pomagamo, če smo že doživeli kakšno neprijetno izkušnjo ali pa se nasploh soočajo z anksioznostjo in strahom.

Odgovarja Petra Grobelnik, geštalt psihoterapevtka pod supervizijo

Kako lahko postavimo meje in se zaščitimo pred morebitnim nadlegovanjem ali nasiljem v javnih prostorih, ne da bi to vplivalo na naš občutek svobode in samostojnosti?

Postavljanje meja in zaščita pred nadlegovanjem ali nasiljem v javnih prostorih sta ključna za ohranjanje občutka svobode in samostojnosti. Verjamem, da je zavestno zaznavanje svojih čustev in telesnih odzivov na različne situacije in svojo okolico prvi korak. Zavestno zaznavanje svojih občutkov v trenutku, ko se počutimo ogrožene, nam omogoča, da se odzovemo na način, ki ščiti naše meje.

Jasna komunikacija je temelj postavljanja meja. Naučimo se lahko izraziti svoje potrebe in omejitve na odločen in spoštljiv način. Na primer, če se v javnem prostoru počutite ogroženi, glasno izrazite svoje nelagodje. Prav tako je pomembno, da se zavedamo svojih pravic in se počutimo upravičeni do svojega prostora in varnosti.

Uporaba strategij, kot sta načrtovanje poti in izogibanje osamljenim ali slabo osvetljenim območjem, lahko zmanjša tveganje za nevarne situacije, ne da bi nas prikrajšalo za svobodo gibanja. Dodatno lahko uporaba tehnologije, kot so aplikacije za sledenje lokacije, omogoča, da se počutimo varno in povezano tudi, ko smo sami.

Kakšno vlogo lahko igra socialna podpora pri premagovanju občutka osamljenosti in nizke samopodobe po travmatičnih izkušnjah?

Socialna podpora je ključna pri okrevanju po travmatičnih izkušnjah. Podpora prijateljev, družine in terapevtskih skupin lahko zagotovi občutek pripadnosti in varnosti, ki sta zelo pomembna za premagovanje osamljenosti in nizke samopodobe. Ko smo obdani z ljudmi, ki nas sprejemajo in podpirajo, se lažje soočamo s posledicami travme.

Pogovori z zaupljivimi osebami omogočajo, da se čutimo videne in slišane, kar je bistveno za naše osebno zdravljenje. Delitev svoje izkušnje in občutkov z drugimi nas lahko osvobodi občutka izolacije in sramu.

Zelo pomemben del pri premagovanju travmatične izkušnje je lahko tudi vključitev v skupnosti ali terapevtske skupine, kjer lahko delimo svoje izkušnje in se učimo od drugih. To ne le zmanjšuje občutek osamljenosti, ampak tudi krepi našo samopodobo, saj spoznamo, da nismo sami v svoji bolečini in izkušnji.

Kako lahko okolica, vključno s prijatelji, družino in strokovnjaki, podpre posameznika, ki se sooča s strahom in anksioznostjo v povezavi z zapuščanjem doma, ko se enkrat spusti mrak?

Podpora okolice je ključna za posameznike, ki se soočajo s strahom in anksioznostjo pri zapuščanju doma. Prijatelji in družina lahko igrajo pomembno vlogo z zagotavljanjem čustvene podpore in konkretne pomoči. Pomembno je, da so prisotni, poslušajo in ne obsojajo. Pomoč lahko vključuje tudi spremljanje na sprehodih ali ponujanje prevoza, ko je to potrebno.

Psihoterapevti lahko posamezniku pomagajo razviti strategije za soočanje, kot so postopno izpostavljanje strahovitim situacijam, dihalne vaje in tehnike sproščanja.

Poleg tega je pomembno, da okolica spodbuja pozitivne aktivnosti in zdrav življenjski slog. Redna telesna vadba, zdrava prehrana in dovolj spanca lahko močno vplivajo na zmanjšanje anksioznosti. Okolje, ki podpira in spodbuja posameznika, je lahko za osebo eden izmed temeljev, ki soočanje s strahom naredi lažje in hitrejše. 

Ali obstajajo terapevtski pristopi ali tehnike, ki so še posebej učinkoviti pri obravnavanju anksioznosti, povezane s strahom pred nadlegovanjem, in kako jih lahko posameznik uporabi samostojno doma?

Pri obravnavanju anksioznosti, povezane s strahom pred nadlegovanjem, so zelo učinkovite tehnike, ki pomagajo prepoznati in spremeniti negativne misli in prepričanja, ki prispevajo k anksioznosti. Ena izmed tehnik, ki jo lahko posameznik uporablja doma, je zapisovanje svojih misli in čustev v sklopu tehnik reflektivnega in terapevtskega pisanja. Ta postopek lahko pomaga prepoznati iracionalne misli in jih nadomestiti z bolj realističnimi in pozitivnimi.

Sprostitvene tehnike, kot so globoko dihanje, progresivna mišična relaksacija in meditacija, so prav tako koristne pri obvladovanju anksioznosti. Te tehnike pomagajo umiriti telo in um ter zmanjšati fizične simptome stresa. Redna praksa teh tehnik lahko pomaga posamezniku razviti boljši nadzor nad svojimi čustvi in odzivi.

Vključevanje v profesionalne terapevtske podporne skupine je lahko dodatna pomoč. Pogovori z ljudmi, ki doživljajo podobne izkušnje, lahko zmanjšajo občutek osamljenosti in ponudijo nove načine za obvladovanje anksioznosti. Pomembno je, da posameznik razvije strategije, ki najbolje delujejo zanj in jih redno prakticira.