Kako bi se predstavila (in svoj IG-profil) tistim, ki te še ne poznajo? Katerim temam daješ prednost na svojem profilu?

Moj profil je res deklica za vse. (smeh) Predvsem se trudim deliti vsebine, ki bodo ljudi spodbudile k razmišljanju in delu na sebi. Prvotni cilj mojih zapisov je bil, da ljudi spodbujam k ustvarjanju boljšega sveta. Kmalu pa sem ugotovila, da se mora najprej nekaj premakniti v ljudeh samih. Zato danes delim največ vsebin na področju osebne rasti. Se pa še vedno dotikam tudi okoljskega zdravja, ker verjamem, da o tem govorimo premalo.

Zdi se mi, da je predvsem v zadnjem letu na družbenih omrežjih naraslo število profilov, katerih namen je ozaveščanje o duševnem zdravju in osebni rasti. Tudi sama to opažaš?

Opažam in sem neizmerno vesela, ko vidim, da te teme postajajo vse bolj priljubljene. Zame je to znak, da je vedno več ljudi zainteresiranih za delo na sebi.

Je kakšna tema, kar zadeva področje duševnega zdravja in osebne rasti, ki bi jo ti sama v prihodnje rada bolj osvetlila?

Duševno zdravje in osebna rast sta zelo široka pojma in tem je neskončno. Sama delim svoje izkušnje in pišem o stvareh, s katerimi se tudi sama spoznavam. Ker so moje objave precej v skladu z mojim trenutnim stanjem, težko napovem, kaj bo v prihodnosti. Si pa vsekakor še naprej želim pisati v enaki smeri kakor zdaj.

Kakšen se ti zdi odnos mladih do teh dveh tem? 

Zdi se mi, da je tudi pri mladih precej več poudarka na teh področjih. V določenih pogledih s(m)o o tem mogoče celo bolj ozaveščeni, saj dobimo kup informacij na spletu, česar včasih ni bilo. Občutek imam, da se danes tudi starši in učitelji bolj zavedajo pomena duševnega zdravja in to predajo na svoje otroke.

Na družbenih omrežjih, kot je Instagram, je zadnja leta tudi veliko kopiranja. Kako pomembna je tebi avtentičnost? Je to eden od dejavnikov uspeha? Ter to, da si iskrena?

Mislim, da je vsak od nas že imel kdaj izkušnjo, da ga je kdo kopiral. To vzamem kot pohvalo, se pa absolutno strinjam, da je avtentičnost dejavnik uspeha. Sledilci hitro opazijo tiste, ki niso pristni, in jim tudi nehajo slediti. Osebno se trudim biti iskrena, ker se mi to zdi najbolj pošteno tako do mojih sledilcev kakor tudi do sebe.

V eni od nedavnih objav si se razpisala o strahu, ki nas pogosto drži nazaj v življenju, a dejstvo je, da najbolj rastemo, ko zapustimo cono udobja. Se ti zdi, da nas je morda preveč strah neuspeha?

Zagotovo. Tudi sama dostikrat ostajam v coni udobja ravno zaradi strahu pred neznanim. To je nekaj, na čemur moram sama bolj delati in k čemur bi rada spodbudila tudi svoje bralce.

Neuspeh je nekaj, česar se vsi bojimo. Bi rekla, da to morda predvsem velja ženske, ki večino časa in na vseh področjih ciljamo ne perfekcionizem? Bi morale spremeniti to mišljenje in se sprijazniti s tem, da nismo popolne, da nihče ni in da s tem ni nič narobe? 

Iskreno ne vem, ali je to toliko povezano s spolom. Zdi se mi, da je ogromno ljudi prestrogih do sebe; tako ženske kot moški. Vsekakor bi morali vsi delati na tem, da se sprejmemo skupaj s svojimi napakami.

Zakaj je po tvojem mnenju tako težko biti iskren do sebe, v smislu tega, kdo smo, kako skrbimo zase in kako se odzovemo v določenih okoliščinah?

Zdi se mi, da ima tukaj precej velik vpliv družba. Primer: za žensko vsi pričakujejo, da se bo ustalila, se poročila, imela otroke, skrbela za dom ... In včasih je težko ugotoviti, kaj si v resnici želi pristen del nas. Še težje pa je temu občutku slediti in se upreti pričakovanjem družbe. Imam globoko spoštovanje do vsakega človeka, ki živi v skladu s seboj in tako, kot pričakujejo drugi.

Kaj tebi pomeni skrbeti za svoje duševno in fizično počutje? Kako je videti tvoja 'self-care' rutina?

Meni je najpomembnejša jutranja rutina, ki vključuje pisanje, jogo, sprehod in dober zajtrk. Pisanje se mi zdi izrednega pomena, saj se na ta način izražam, hkrati pa imam vpogled v svoje počutje za nazaj in lahko hitreje tudi spoznam svoje vzorce v določenih okoliščinah. S pomočjo joge prebudim telo in umirim svoje misli, pri zajtrku pa mi je pomembno, da telesu zagotovim potrebna hranila in hkrati uživam v okusih. Sprehod je pa bolj namenjen psu kakor meni, ha ha. Vendar tudi meni prija jutranji svež zrak.

Kako lahko po svojih izkušnjah v naš vsakdan vnesemo majhne spremembe in poskrbimo, da 'self-care' postane dnevna navada?

Najpomembnejše je, da se zadeve lotimo počasi. Navada po navadi. In seveda, da izbiramo take aktivnosti, ki so nam dejansko všeč in ne samo zato, ker mislimo, da to moramo početi.

Kaj so te o skrbi zase naučile ženske, ki ti veliko pomenijo? O tem, da moraš sebe postaviti na prvo mesto ... Kakšne ženske so tvoje vzornice?

Moje vzornice so predvsem običajne in preproste ženske, ki jih imam v svojem življenju. Priznati moram, da so pri meni veliko vlogo imeli že starši. Od vedno so me učili in vzgajali tako, da nisem dolžna početi nič za nobenega, če tega ne želim. Prav tako pa se ogromno učim od mojih prijateljic, ki so same izjemne ženske. Med seboj smo si vse tako različne, a imamo hkrati ogromno pomembnih skupnih točk. Spodbujajo me, da sem tudi jaz boljši človek, in mi nudijo oporo tudi takrat, ko se znajdem v težjih okoliščinah.