Velikokrat si po nepotrebnem sami grenimo življenje, saj se ne znamo prepustiti njegovim lepšim platem. Za to so lahko krive naše slabe navade, napačne odločitve, vsiljive misli, torej vse, kar v nas vzbuja neprijetna čustva in nas oddaljujejo od osebne sreče. 

Se bojimo sprememb

Če ostajamo zvesti le enemu in edinemu scenariju, ki smo si ga zamislili sami, moramo tudi vedeti, da se v življenje marsikaj ne odvija in ne bo odvijalo po našem načrtu. Pomembno je, da nismo togi v svojem razmišljanju, ampak da se znamo prepustiti in prilagajati, še posebej takrat, ko nam to lahko koristi. To vključuje spremembe, ki nas lahko vodijo na bolje, če jih le znamo vzeti tudi za svoje. 

Imamo nerealna pričakovanja

Že res, da nas sanjarjenje, idealiziranje in strmenje k popolnosti, lahko motivira, istočasno pa nam neizpolnjena pričakovanja povzročajo občutke žalosti, razočaranja in neuspeha. Nerealni roki in izkrivljene predstave lahko ovirajo našo srečo, ker nikoli ne dosežemo lastne zmage. Zakaj bi si postavljali nedosegljive cilje, če nam je na voljo toliko drugih, ki jih lahko dosežemo.

Živimo v preteklosti 

Nič ni narobe s tem, če se kdaj pa kdaj ozremo nazaj, a pomembno je, da ne ostanemo ujeti v svojih mislih, ki nas ovirajo, da bi šli lahko naprej. Pretekla bolečina, slabe izkušnje, porazi in še in še, vse to nas je oblikovalo in opremilo z dragocenimi lekcijami, iz katerih lahko osebnostno zrastemo in napredujemo. Prej ali slej si bomo morali dovoliti tudi nove izkušnje, boljše, ki jih še vedno lahko doživimo, če si le ne bomo dodajali soli na stare rane. 

Potenciramo neprijetne misli 

Iz ene misli se lahko rodi veliko novih, a kakšne bodo te misli, je v veliki meri odvisno od nas. Lahko nas vodijo na lepše ali pa z njimi znova in znova obujamo svoje zakoreninjene strahove, žalost, zamere in bolečino. Pomembno je, da se znamo ustaviti, zadihati in izpustiti neprijetno misel, ki nima več nobene realne osnove, a nas duši in po nepotrebnem potencira vse naše demone.

Preveč damo na mnenje drugih 

Mnenje drugih ne odraža nujno nas samih, zato si ga ne smemo za vsako ceno jemati k srcu, še posebej, ker je lahko v ozadju nekaj, kar sploh nima nobene zveze z nami. Nesrečni ljudje so najbolj nagnjeni h kritiziranju in opravljanju, saj večkrat želijo na tak način samo pobegniti od lastnih težav in bremena. Če poznamo svojo resnico, smo lahko brez slabe vesti imuni na slabe ljudi.

Ostajamo v vlogi žrtve

Velikokrat je lažje kriviti okoliščine in vse druge kot sprejeti odgovornost tudi za svoje napačne poteze. Zgodilo se je, kar se je, a po določenem obdobju se moramo spet postaviti na noge. Objokavanje lastne usode in ostajanje v vlogi žrtve nam zagotovo ne bo prineslo spremembe, ki si jo želimo. Po določenem času smiljenja samemu sebi, objokanih nočeh in robčkov na tleh, lahko začnemo počasi iskati tudi rešitve, ki nam bodo pomagale, da se znova poberemo.  

Neprestano se primerjamo

Primerjanje z drugimi je nesmiselno, saj smo vsi drugačni, a tudi unikatni posamezniki, ki imamo svoje prednosti in slabosti. Pomembneje od primerjav je to, da izkoristimo svoj potencial in da se zavedamo, da smo taki kot smo, najboljši orginal. Pri tem pa nam bo zagotovo pomagalo, če bomo znali prepoznati tudi svoje pristne želje in hotenja. 

Ne cenimo tega, kar imamo

Naše življenje je lahko že čudovito, a smo večkrat bolj orientirani k temu, česa vse še nimamo, kot k temu, kar že imamo. Podobno kot z obiskom trgovine, ko končno kupimo izdelek, ki smo si ga želeli, je v trenutku za nas postal tudi manj pomemben. A vse, kar imamo, pa naj si bo to zdravje, naši bližnji, ki jih imamo radi, obleka v omari, avto, ki nas bo zapeljal na izlet, topel dom, poln hladilnik, mogoče kariera ali dober film na sporedu, vse to in še več, nas lahko osrečuje, če se zavedamo, kaj vse nam je pravzaprav že dano.