Staro prepričanje, da so jajca v večjih količinah škodljiva, je danes preteklost. Nova znanstvena odkritja in spremembe v zakonski ureditvi kokošje krme so privedla do tega, da strokovnjaki danes svetujejo, da jajca vključite v vsakodnevno prehrano. Ta so namreč pomemben vir beljakovin, esencialnih aminokislin, vitaminov in mineralov, brez pomislekov pa si lahko privoščite dve jajci na dan.

Ne samo da so zdrava, ena od študij je pokazala, da vključevanje jajc v prehrano zmanjšuje možnosti, da bi posegali po nezdravih živilih in vam tako lahko pomagajo pri uravnavanju telesne teže. Res pa je, da to ne velja za ljudi, ki imajo povišan holesterol. V tem primeru zdravniki svetujejo, naj se izogibamo rumenjakom, saj vsebujejo veliko holesterola. Kljub temu si lahko privoščite zdrav beljak.

Vsaj enkrat tedensko jajca uživa 38% Slovencev

Glede na rezultate nacionalne raziskave CINDI iz leta 2016 v Sloveniji jajc kot samostojne jedi nikoli ne uživa 8% odraslih, medtem jih vsaj enkrat mesečno uživa približno polovica, vsaj enkrat tedensko 38%, dnevno pa 3% odraslih prebivalcev. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut ta nutricionistiko: Potrošnja jajc je še posebej visoka v obdobju velikonočnih praznikov, po nekaterih podatkih celo za polovico večja od letnega mesečnega povprečja. Takrat se jajca pogosteje uporabljajo ne le za pripravo jedi, temveč tudi samostojno, npr. kot pirhi. Kolikšen delež v tem obdobju prodanih jajc se dejansko poje, pa je zelo težko oceniti, se pa vsekakor jajca v obdobju praznikov uživajo pogosteje kot običajno.

Jajca veljajo za cenovno dostopno in hranilno bogato živilo.

Vsebujejo esencialne aminokisline v ugodnem razmerju, številne vitamine in minerale, so pa tudi bogat vir holina. Celotno jajce sicer sestavlja okoli 76% vode, zaradi česar jajce nima zelo visoke energijske vrednosti (133 kcal/100 g). Jajčni beljak je pretežno vodna raztopina beljakovin z visoko biološko vrednostjo in dobro izkoristljivostjo, ogljikovih hidratov in mineralov, medtem ko ima jajčni rumenjak skoraj 50% suhe snovi, ki jo sestavljajo predvsem maščobe (65%) in beljakovine (33%). Od mineralov jajca vsebujejo predvsem fosfor ter nekaj cinka in železa, od vitaminov pa predvsem vitamina D in A, pa tudi različne B vitamine, npr. vitamin B12, riboflavin in pantotensko kislino. Jajca so tudi vir holina, vitaminu podobne snovi, ki ima vlogo pri delovanju jeter in presnovi maščob.

Jajce imajo številne pozitivne lastnosti

1. Rumenjaki so eden najboljših virov holina, vitamina skupine B, ki je povezan z boljšimi nevrološkimi funkcijami in preprečuje vnetja.

2. Jajca so eden najboljših virov kakovostnih beljakovin, ki jih telo dobro vsrka.

3. Jajce vsebuje približno 22 odstotkov priporočljivega dnevnega vnosa selena. Gre za hranilo, ki skrbi za močan imunski sistem in uravnava hormone ščitnice.

4. V enem jajcu je kar 15 odstotkov dnevnega vnosa vitamina B2 oziroma riboflavina, ki hrano spreminja v energijo.

5. Jajca so bogata s proteini in pomagajo pri hujšanju. Dve trdo kuhani jajci za zajtrk bosta dovolj, da izgubite 65 odstotkov kilogramov več, kot bi jih s hujšanjem izgubili drugače.

Maščobe se v jajcu nahajajo v rumenjaku in predstavljajo polovico energijske vrednosti celotnega jajca.

Nina Zupanič, Inštitut za nutricionistiko: Se pa hranilna sestava jajc lahko nekoliko razlikuje glede na krmo in način vzreje kokoši nesnic. Tako imajo npr. jajca s proste reje nekoliko ugodnejšo maščobno-kislinsko sestavo v primerjavi z jajci kokoši iz hlevske ali baterijske reje. Veliko jajce sicer vsebuje tudi med 186 in 230 mg holesterola. Holesterol spada med sterole, v telesu pa ima več pomembnih funkcij. Med drugim zagotavlja prepustnost in fluidnost celičnih membran ter deluje kot izhodiščna snov, iz katere se v telesu biosintetizirajo druge snovi, npr. žolčne kisline, hormoni in vitamin D. Kljub vsemu pa lahko previsoka količina holesterola v telesu vodi do zdravstvenih tveganj. Kopičenje holesterola v vitalnih organih lahko vodi do zamaščenosti jeter, vnetnih procesov in ateroskleroze. Ob tem je potrebno dodati, da človeško telo približno 78 % holesterola sintetizira samo, slabo četrtino pa doprinese holesterol iz prehrane.

Čeprav so si rezultati različnih raziskav nasprotujoči, epidemiološke študije večinoma niso pokazale povezave med uživanjem jajc in tveganjem za pojav srčno-žilnih bolezni. To je deloma lahko povezano s prisotnostjo ostalih hranil v jajcu, ki ščitijo pred oksidativnim stresom in dislipidemijo, pojasnjuje Nina Zupanič. Vpliv z živili zaužitega holesterola na tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni je predmet številnih razprav. Pri večini ljudi ima s prehrano zaužiti holesterol zanemarljiv vpliv na povečevanje holesterola v krvi, pri delu prebivalstva pa je ta vpliv lahko večji. Tudi zaradi maščobno-kislinske sestave jajc se predvsem pri bolj ogroženih posameznikih priporoča, da z uživanjem jajc ne pretiravajo še dodaja.

Enotnih priporočil o tem, kolikšna je zgornja meja uživanja jajc, ni, vendar pri večini ljudi do pet jajc tedensko naj ne bi predstavljalo tveganja za zdravje je povedal dr. Matej Gregorič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kjer poudarjajo še, da jajca lahko predstavljajo vir okužb z zdravju škodljivimi mikroorganizmi, med katerimi je najbolj poznana salmonela. Četudi je lupina jajca nepoškodovana in je vsebina jajca zdrave kokoši v večini primerih sterilna, moramo z jajci zmeraj ravnati, kot s potencialno nevarnim živilom, pri katerem je porast in preživetje morebitno prisotnih zdravju škodljivih mikroorganizmov večje.

Pri shranjevanju jajc se je potrebno izogniti večjim temperaturnim spremembam.

Te povzročajo rosenje jajc, saj to pospeši rast mikroorganizmov na zunanji strani lupine ter poveča možnost za prehod teh mikroorganizmov v notranjost zaradi porozne lupine. Jajca hranimo v originalni embalaži, ločeno od ostalih živil in v skladu s pogoji, kot je navedeno na embalaži. Vsak dan shranjevanja vpliva na zmanjšanje kakovosti in varnosti jajc, zato jih sproti kupujmo sveža. Po uporabi jajčno lupino in prazno embalažo takoj odvržemo.