"Prek pogovora si izmenjujemo informacije, ko nekdo govori in drugi posluša," razlaga mag. Karolina Rebernik, zakonska in družinska terapevtka. "Vendar pa ne gre le za verbalna sporočila, saj pri komuniciranju nezavedno delujemo s celim telesom. Pomemben je pogled v oči, naklonjena ali zaprta drža, razdalja med sogovornikoma, dotik med pogovorom. Še bolj pa je ključen čustveni naboj, ki se skriva za povedanim. Isti stavek lahko povemo z različnim tonom, na primer očitajoče, spodbudno, mirno ali v jezi." Pomembno je razumeti, da ko poslušamo, ne poslušamo in dojemamo le besed.

Kako ugotoviti, ali je v odnosu težava poslušanje?

Pogosto je zmotno prepričanje, da je vloga govorca aktivna in vloga poslušalca pasivna, vendar sta obe vlogi aktivni in enakovredni za doseganje uspešnih odnosov.

Ko govorimo, razmišljamo o tem, kaj povemo in hkrati spremljamo sogovornikov odziv. Gotovo se vam je že zgodilo, da ste želeli partnerju kaj navdušeno povedati, pa ste pri njem naleteli na mlačen odziv in vas je vse minilo, da bi mu sploh kaj povedali. To se zgodi, ker je odziv poslušalca enako pomemben, saj odpre ali zapre čustveni prostor in nas spodbudi ali zavre pri nadaljnji komunikaciji.

Ko poslušamo, hkrati spremljamo sogovornika in v mislih že pripravljamo svoj odgovor. Če pa smo z mislimi in občutki povsem drugje, gredo besede partnerja mimo nas, in ima ta občutek, da je neslišan. Vam je znano vprašanje: Ali me sploh poslušaš? In vam nato partner dobesedno ponovi, kar ste rekli, a vi še vedno nimate občutka, da ste slišani? Zato, ker dejansko niste bili slišani.

Najpogostejši zaplet med partnerjema je nezaveden boj za moč. Partnerja želita drug drugega prepričati, da imata prav, da je njegov ali njen pogled pravi in ga mora drugi sprejeti. Če se to ne zgodi, nas jezi. Vendar nas pravzaprav ne jezi, da se drugi ne strinja z mano, ampak, da me ne sliši. Pri občutku slišanosti ne gre za to, da se moramo z drugim strinjati. Pomeni pa, da znamo poslušati, se odzvati in razumeti parterja v njegovem doživljanju. Pri tem se vzdržimo očitkov in lastnih sodb, povzdigovanja glasu ali zavrnilnega tona. Lahko se s partnerjem ne strinjamo, a ga še vedno slišimo.

Preberite si še: Superženska? Ne, hvala!

Kaj so običajno vzroki za slabo komunikacijo med partnerjema?

Vzroki za slabo komunikacijo med partnerjema so lahko veliko globlji kot zgolj raztresenost, pomanjkanje časa ali utrujenost. To so lahko le izgovori, ki ne vodijo do razrešitve. Če se vam v partnerstvu pogosto dogaja, da po pogovoru ostanete neslišani ali pogovor ne privede do želene spremembe na bolje v vajinem odnosu, je čas, da se soočite s tem, kar vaju ovira. Treba je najti vzrok in ne zgolj gasiti posledico. Treba je iti na začetek.

Kako pa se začne?

Učiti se poslušati in odzivati se začnemo že ob rojstvu. Kako so se na nas odzivali naši najbližjih, predvsem mama in oče, nas do neke mere močno zaznamuje v kasnejših partnerskih odnosih. Pri tem lahko razvijemo več scenarijev in obrambnih mehanizmov, ki so nam takrat koristili, sedaj pa nam lahko škodijo. Zavedati se moramo, da vsak partner sliši stvari na svoj način in na podlagi svoje zgodovine izkušenj tudi posluša na svoj način. Če vas kot otroka niso slišali, ste lahko na vse načine skušali pritegniti pozornost staršev z raznovrstnim vedenjem, kot je na primer umik ali pretirana ustrežljivost. To se odraža tudi pri komunikaciji v sedanjem partnerskem odnosu. Poglejmo dva primera.

Primer 1

Če ste imeli starše, ki so vam govorili o svojih težavah, ki bi jih morali rešiti s svojim partnerjem, ste se že kot otrok morali naučiti poslušati. Če ne bi poslušali, bi morda izgubili stik s starši, kar je za otroka preveč boleče. Morda ste zaradi prevelikega čustvenega bremena, ki mu niste bili dorasli, stvari preslišali ali se v mislih odmaknili, da vas niso preveč zasičile. Tako tudi v sedanjem partnerskem odnosu pogosto odtavate z mislimi drugam, ko vam partner govori o sebi. Ali pa ste pretirano dobri poslušalci in pozabljate nase, da ste tudi vi vredni, da vas nekdo sliši.

Primer 2

Lahko pa ste kot otrok klicali pozornost tako, da ste govorili. Ker niste bili slišani, ste se v nekem trenutku nezavedno odločili, da nima smisla govoriti, saj te tako ali tako nihče ne posluša. Morda so starši imeli preveč dela ali so bili zasedeni sami s sabo in svojimi problemi, da niso imeli časa za vas. Posledično ste se zaprli vase. Tako vam je tudi v sedanjih odnosih težko govoriti, saj globoko v sebi ne verjamete, da ste vredni, da bi vas kdo poslušal. Ali pa v partnerskem odnosu tudi sedaj veliko govorite, da bi pritegnili pozornost, čeprav vas drugi ne posluša.

Preberite si še: 19 znakov, da ste odvisne od svojega partnerja

Kaj lahko naredimo, če smo prepoznali, da imamo težavo?

Dobra novica je, da vzorce komuniciranja lahko spremenimo in si pridobimo občutek, da smo slišani. Naši možgani so plastični, kar pomeni, da se vedno znova učijo in spreminjajo. Vendar pa se sprememba lahko zgodi le v odnosu. Če je partnerski odnos ranjen in se vedno znova zavrtite v krogu, je terapevtski odnos priložnost za novo izkušnjo. V terapiji v varnem in sočutnem prostoru pogledamo, kaj so globlji vzroki za vaše nefunkcionalno delovanje, da lažje razumete sebe in partnerja, nato pa zgradimo nov način odzivanja. Včasih je potrebne le malo spodbude, saj smo najbolj slišani takrat, ko se drugi za nas resnično zanima.

Sami doma pa lahko poskusite vajo aktivnega poslušanja.

Skupaj s partnerjem si vzemite vsaj 10 minut časa. Določite eno vprašanje, kot je na primer: Kdo te je poslušal kot otroka? Nato naj eden govori tri minute in drugi posluša. Pri tem pa sta oba aktivna, saj tudi tisti, ki posluša, z vprašanji spodbuja govorečega. Nato vlogi zamenjajte. Preostali čas porabite za pogovor o tem, kako vam je bilo v vlogi poslušalca in govorca, kaj ste ob tem občutili in kako bi lahko izboljšali pogovor naslednjič. Za boljše rezultate vajo delajte vsak dan in postopoma podaljšujete čas pogovora. In če vama kakšen dan ne uspe, nič narobe, tudi to je izhodišče za novo temo pogovora.