KOLAGEN

Kolagen začne upadati že po 25. letu in znaki upadanja kolagena so:.

- gubice in gube okoli oči, pozneje tudi drugod

- suhi lasje

- težave s hormoni

- celulit in strije

- izpadanje las

- težave z napihnjenostjo

Kolagen je beljakovina, gradnik, ki tvori mišice, kožo, kosti in vezi. Po 25. letu telo vedno manj proizvaja kolagen, kar vodi do gubic, težav z lasmi, kožo in nohti. Prav tako njegovo razgradnjo povzročajo kajenje, stres, sonce in nepravilna prehrana.

 V prehrano dodajajte C-vitamin, saj vpliva na naravno tvorbo kolagena, ko deluje kot kofaktor pri pretvarjanju aminokisline prolin v hidroksiprolin, ki je ključna za tvorbo kolagena.

Dodajte omega 3 maščobe, ki skrbijo za močne in zdrave membrane celic. Laneno, konopljino, olivno, bučno in kokosovo hladno stiskano olje ter lešniki, orehi, mandlji in ribe.

Znižajte raven kortizola in uravnajte delovanje nadledvičnih žlez ter se znebite pretiranega stresa, saj ta dejansko razbija kolagenske vezi. Dobre rešitve so meditacija, umirjanje in spanje pred 22. uro.

Nehajte kaditi in uživati alkohol, ne kupujte predelane in ocvrte hrane, saj kajenje, alkohol in drugi strupi iz hrane proizvajajo encime, ki razbijajo kolagenska vlakna.

Dnevno telovadite, najbolje z utežmi, saj takšna oblika vadbe pomaga pri proizvodnji kolagena.

Delajte piling kože, saj odpravlja mrtve celice ter pošilja signale srednjemu sloju kože, da začne ustvarjanje novih celic.

Poskrbite za uravnane hormone, saj z menopavzo raven kolagena še upada.

Iz prehrane odstranite sladkor, v naprej zapakirane juhe, omake, slaščice, pekovske izdelke, sadne jogurte, saj sladkor povečuje glikacijo, ki razkraja, poškoduje in uničuje kolagenska vlakna.

Uravnajte notranja vnetja, ki povzročajo avtoimuna obolenja, saj avtoimuna obolenja in vnetja ustvarjajo protitelesa, ki uničujejo kolagenska vlakna.

Med dodatki za spodbujanje tvorbe kolagena priporočam dodajanje hidrokolagena – optimiziranih kolagenskih peptidov z visoko biorazpoložljivostjo, ki telesu zagotovijo velike deleže tistih ključnih aminokislin za tvorbo vseh tipov kolagena v telesu. Zaradi peptidov, ki se v želodcu praktično ne razgradijo in se skoraj nedotaknjeni absorbirajo v krvni obtok in iz tam vgradijo v tkiva, kjer je prisoten kolagenski primanjkljaj (ožilje, sklepi, vezi, mišice, črevesje, koža, lasje, nohti, roženica ...), ima kar 98 % absorpcijo.

FOLNA KISLINA

Folna kislina (ali folat v naravni obliki) je pomemben dodatek v naši prehrani, saj pomaga našemu telesu, da obnavlja in ustvarja nove in nove celice. Uživajte v zeleni listnati zelenjavi in v stročnicah ter polnozrnatih žitih.

KALCIJ

Kalcij je nujno potreben mineral, ki preprečuje osteoporozo, saj preprečuje izgubo kostne gostote. Kljub temu da ga je kar 99 % v kosteh, ga za pravilno delovanje potrebujejo tudi naše srce, mišice in živci. Na žalost je danes naša zemlja zelo osiromašena s tem pomembnim mineralom, zato je dodatek kalcija zelo priporočljiv. Uživajte v zeleni listnati zelenjavi, algah in brokoliju.

D-VITAMIN

D-vitamin pomaga pri absorpciji kalcija v kosti, prav tako podpira boljše zdravje srca, pomaga pri hujšanju in se lahko bori proti depresiji. 

D-vitamin poznamo tudi pod imenom sončni vitamin, saj ga človeško telo proizvaja, ko je izpostavljeno sončni svetlobi. Ta oblika vitamina je pravzaprav vitamin D3. Ključen je za delovanje številnih bioloških procesov in je izjemno pomemben za spodbujanje absorpcije kalcija v kosti. Sicer poznamo tudi vitamin D2, a naj bi bil vitamin D3 kar 300-krat bolj učinkovit.

Naloga D3-vitamina

D-vitamin spodbuja absorpcijo kalcija v telo, ki je ključen gradnik kosti in zob, zato ima veliko vlogo pri ohranjanju močnih in zdravih kosti. Raziskave so potrdile, da D3-vitamin pomembno vpliva tudi na imunski sistem. Telo ščiti pred vrstami težav in tegob, zato je pomembno, da skrbimo za zadostne količine vitamina v telesu.

D-vitamin v telesu pomaga pri absorpciji kalcija v kosti, zato varuje pred krhkimi in poroznimi kostmi. Prav tako varuje pred rahitisom; poskrbi za pravilen razvoj kosti pri dojenčkih in je nujen tudi za trdne in zdrave zobe.

Ščiti nas pred tesnobo in depresijo, saj igra veliko vlogo pri tvorbi serotonina, t. i. hormona sreče, ter uspešno pomaga proti depresiji in anksioznosti.

Pomaga preprečevati tudi pojav avtoimunih obolenj, krepiti dobro in zdravo delovanje imunskega sistema, zato je zelo uspešen pri preprečevanju avtoimunih obolenj, kot so artritis, multipla skleroza in podobno.

Pomaga ščititi pred sladkorno boleznijo in pri ljudeh s sladkorno boleznijo naj bi opazili pomanjkanje D-vitamina,  saj ta pripomore tudi k uravnavanju krvnega sladkorja. Prav tako ščiti pred kapjo; pomaga pri zdravih žilah in lepo pretočni krvi, uravnava raven holesterola ter pritiska ter zmanjša možnosti za obolenja srca.

Pomaga pri hujšanju; spodbuja zdravo delovanje slinavke in znižuje previsok krvni sladkor, zato tudi pomaga pri hujšanju in pripomore k dolgoročnim učinkom diet.

Kako zadostiti dnevnim potrebam po D-vitaminu?

Če je le mogoče, vsaj 15 minut na dan preživite na soncu in obraz in roke izpostavite sončni svetlobi.

Uživajte hrano, bogato z D-vitaminom (ribje olje, ribe, jajca), priporočena so ekološko pridelana živila.

Komu najbolj priporočamo uživanje D-vitamina?

D-vitamin priporočamo skupinam, ki so najbolj podvržene njegovemu pomanjkanju: dojenčkom, otrokom in starejšim. Največje tveganje za pomanjkanjem D-vitamina imajo ljudje, ki se večinoma zadržujejo v zaprtih prostorih (starejši najpogosteje zaradi težav z gibanjem ali bolezenskih stanj). Tam seveda ne morejo biti izpostavljeni sončnim žarkom in je biosinteza D3-vitamina  onemogočena. Zato se dopolnjevanje prehrane z D-vitaminom priporoča:

- vsem starostnim skupinam

- starejšim od 50 let

- vsem, ki delajo v pisarnah

- dojenčkom, otrokom in starejšim

- ljudem s črevesnimi boleznimi

- vsem s prekomerno telesno težo

Ker D-vitamin spodbuja absorpcijo kalcija v telo, lahko njegovo pomanjkanje privede do manjše kostne gostote. Pri otrocih se kaže v rahitisu, pri starejših pa se pomanjkanje lahko razvije v osteoporozo.

Uravnava tudi aktivnost imunskega sistema in pomanjkanje se lahko pokaže v vrsti zdravstvenih težav. Na začetku oziroma dolgo časa smo lahko povsem brez simptomov in šele pozneje zaradi kakšne druge težave povsem naključno opazimo pomanjkanje vitamina D.

OMEGA 3

Naše telo nujno potrebuje zdrave omega 3 maščobe, ki pomagajo pri ohranjanju zdravja sklepov, uravnavanju telesne teže, vzdrževanju normalne maščobe v krvi in optimizaciji delovanja možganov. Esencialne omega 3 maščobne kisline so tiste, ki jih morate otrokovemu ali svojemu telesu zagotoviti iz prehrane.

Najpomembnejše mesto med zdravimi maščobami zasedajo maščobne kisline omega 3, za normalno delovanje organizma pa so pomembne tudi maščobne kisline omega 6, vendar pa je teh v naši prehrani pogosto preveč. Načeloma pojemo veliko preveč maščobnih kislin omega 6 in premalo omega 3. Uravnovešena prehrana običajno zadošča za pokritje potreb organizma po ALA maščobnih kislinah. Čeprav se ta v organizmu ob pomoči encimov lahko pretvarja v EPA in DHA maščobni kislini, ta pretvorba ne zadostuje za pokritje vseh potreb.

Prav tako sočasno uživanje maščobnih kislin omega 3 in omega 6 namreč povzroča neugodne medsebojne učinke, saj te tekmujejo za iste encimske sisteme, zato je medsebojni izkoristek slabši. Zmožnost pretvarjanja pa zmanjšuje tudi njihovo nepravilno uživanje. Sami morate poskrbeti za dobro pretvorbo ALA maščobnih kislin v EPA in DHA maščobni kislini, tako da omejite uživanje maščobnih kislin omega 6, vseh predelanih in prečiščenih maščob, izogibajte se sladkorjev, preveč soli, alkohola in nikotina.

Vse to boste našli v živilih, kot so bob, leča, čičerka, konopljina semena, lanena semena, zelena listnata zelenjava, proso, oves in ajda.

Zakaj vse potrebujemo maščobe?

- Maščobe gradijo zdrave celice.

- Maščobe so pomemben del celične ovojnice, ki obdaja vsako celico vašega telesa. Brez celične membrane vaše celice ne morejo pravilno delovati.

- Maščobe gradijo možgane.

- Maščobe so pomemben sestavni del mielinskih ovojnic v možganih, kar so nekakšni izolacijski ovoji, ki obdajajo vsako živčno vlakno ter omogočajo, da informacije lažje prehajajo iz celice do celice. DHK ima torej vlogo pri delovanju možganov, koristni učinek pa se doseže z dnevnim vnosom 250 mg DHK.

- Maščobe so nujne za absorpcijo vitaminov.

- Vitamini A, D, E in K so v maščobah topni vitamini, kar pomeni, da maščoba v hrani pomaga črevesju, da se vitamini absorbirajo v telo.

- Iz maščob nastajajo hormoni.

- Maščobe so strukturne komponente ene od najbolj pomembnih snovi v telesu, vključno s prostaglandini, hormonom podobnih snovi, ki uravnavajo mnoge funkcije v telesu.

- Tudi težave z zanositvijo so močno povezane s pomanjkanjem maščob in zaradi tega s pomanjkljivo tvorbo hormonov.

- Maščobe so nujne za lepo in napeto kožo.

- Eden najbolj vidnih znakov pomanjkanja maščob je suha in upadla koža.  

- Plast maščobe, tik pod kožo (imenovana podkožna maščoba) deluje kot telesu lastna izolacija in pomaga uravnavati telesno temperaturo. Vitki ljudje so vedno bolj občutljivi na mraz; debeli ljudje pa so zaradi tega bolj občutljivi na toplo vreme.

- Maščobe varujejo notranje organe.

- Mnogi od vitalnih organov, predvsem ledvica, srce in črevesje, so zaščiteni s plastjo maščob, ki jih obdajajo in ščitijo ter jih držijo na mestu. Te maščobe telo nazadnje uporabi, če potrebuje energijo.

B-kompleks

B-vitamini so nujni za podporo kognitivnih funkcij v telesu, pretvarjajo hrano v energijo, skrbijo za zdrave lase, nohte in kožo, pripomorejo k duševnemu zdravju, spodbujajo delovanje možganov in tvorbo hormonov, ki po 30. letu začnejo upadati.

B-kompleks je skupno ime za skupino osmih B-vitaminov. Poznamo jih tudi kot vitamine počutja, saj v telesu vsestransko vplivajo na počutje in so naš najboljši ščit pred stresom in hitrim življenjskim slogom. Pripomorejo k izboljšanju splošnega počutja in tudi pri bolj specifičnih težavah, kot so delovanje živčnega sistema, uravnano delovanje možganov, urejen metabolizem in prebavo ter dovolj energije.

So v kvasu, kvasnih kosmičih, pinjolah, lubenici, polnozrnatih žitih, stročnicah, soji, riževih otrobih, pšeničnih kalčkih, sončničnih semenih, sezamu, spirulini ter v špargljih.