Kaj so zamaščena jetra?

Ko gre za odnos med hormoni in prebavnim sistemom, je težava z zamaščenimi jetri neizogibna, v tem primeru pa nas zanimata hormona leptin in inzulin. Do zamaščenih jeter pride zaradi prenajedanja, ker je naša hrana premastna, presladka in ker je pojemo preveč. Ko se v jetrih nakopiči preveč maščobe, jetra ne morejo več opravljati svoje vloge in pride do resnega zdravstvenega problema, ki pri nekaterih sproži vnetja, to pa na koncu lahko povzroči cirozo. 

Kakšna je vloga leptina?

Leptin nastaja v maščobnih celicah in ga imenujemo tudi hormon telesne teže in apetita. Njegova naloga je uravnavanje občutka lakote oziroma sitosti. Tisti, ki imajo sladkorno bolezen, imajo običajno tudi mastna jetra, vsaj tako je pri 80 odstotkih diabetikov. In kar naenkrat se znajdemo v začaranem krogu: več kot imamo maščob v jetrih, bolj postanemo odporni na hormona leptin in inzulin. Najboljši način, kako to težavo rešiti, pa je telesna aktivnost in izguba odvečnih kilogramov. 

Kako hormoni vplivajo na presnovo?

Hormoni pa nimajo učinka le na jetra, ampak tudi na presnovo. Verjetno se je marsikatera že večkrat vprašala, kako je njena prijateljica lahko tako vitka, ko pa tako veliko poje, medtem ko se njej ob manjših količinah hrane kilogrami nikamor ne premaknejo oziroma se kvečjemu kopičijo. Odgovor na to vprašanje je presnova. Če imamo slabo presnovo, potem smo nagnjeni k temu, da varčujemo z energijo, in ljudje s prekomerno telesno težo imajo običajno slabšo presnovo. To pomeni, da ne potrošijo vsega, kar se nakopiči v telesu in da so njihove zaloge večje, kot jih njihovo telo potrebuje. 

Tisti, ki so suhi, pa imajo hitro presnovo in lahko potrošijo najmanj toliko, kot so čez dan pojedli. Kadar hujšamo, potrošimo več kot zaužijemo. Dejstvo je, da ima vsak posameznik drugačno presnovo, nanjo pa poleg dednih dejavnikov vpliva tudi življenjski stil. Verjetno se sedaj sprašujete, kakšno vlogo imajo potem pri presnovi hormoni. V večini primerov gre za hormonsko neravnovesje in ko se enkrat organizem nanj privadi, je presnovo zelo težko spremeniti. 

Presnova je kriva za 'jo jo' efekt

Verjetno poznate vsaj eno osebo, ki je večino svojega življenja že na dieti, a na koncu vedno pristane na enaki teži ali pa celo višji kot prej. To imenujemo 'jo jo' efekt, saj telo ves čas obnavlja svoje zaloge. Naloga organizma je namreč, da nikoli ne občuti lakote in da vedno predvidi zaloge. V možganih imamo predel, ki mu lahko rečemo 'čuvaj telesne teže' in s katerim lahko lepo pojasnimo to, da ima naše telo le en cilj: izogniti se lakoti. 

Kako pa je s hormoni povezan apetit?

Na apetit vplivajo hormoni leptin, grelin, inzulin, kortizol in estrogen, pomembno vlogo pa imajo tudi ščitnični hormoni – ko jih je preveč, smo pogosto lačni in več jemo. Verjetno je marsikateri zelo dobro poznan tudi tisti občutek lakote in želja po prigrizkih pred menstruacijo. To je eden od znakov PMS-ja, ki je posledica neravnovesja med estrogeni in progesteronom. 

Določena hrana spodbuja izločanje dopamina in ustvarja obliko odvisnosti. Ta hrana je običajno zelo kalorična, saj telo rado sprejme veliko kalorij, ker je njegov glavni cilj upiranje lakoti. 

Z apetitom pa je povezan tudi hormon oksitocin. To pojasni pomanjkanje občutka lakote, kadar smo zaljubljeni, saj takrat naše telo izloča veliko oksitocina. Ta zmanjša željo po hrani, poveča pa spolni apetit. 

Poznamo pa tudi obratno situacijo. Ko smo pod stresom, se poviša izločanje hormona kortizol in adrenalina. In namesto da bi pregnali negativne misli, bomo iskali pozitivno nadomestilo, ki povzroči izločanje dopamina, hormona zadovoljstva. In to zadovoljstvo pogosto iščemo v hrani, ponavadi v sladki in mastni. 

Vir: Kaj pa, če so krivi hormoni?, avtorja dr. Emmanuelle Lecornet - Sokol in Caroline Balma-Chaminadour