Na voljo je različna kontracepcija, nepovratna in povratna, bolj in manj učinkovita. V mlajših letih je izbira skorajda neomejena, medtem ko je po 40. letu starosti običajno bolj zapletena. Tedaj se lahko namreč že pojavijo določene težave in stanja, ki jih kot mlade nismo občutile. Počasi se lahko pojavi perimenopavza – prehodno obdobje pred menopavzo, ki lahko prinaša vročinske oblive, hormonska neravnovesja, nihanje razpoloženja, neredne in/ali močne menstruacije, obenem pa se lahko začnejo pojavljati zdravstvene težave, med njimi srčno-žilna obolenja, visok pritisk, rakava obolenja in drugo. Vse našteto je treba vzeti v ozir pri izbiri kontracepcije.

Kontracepcija je povratna ali nepovratna

Poznamo nepovratno in povratno zaščito pred zanositvijo. Nepovratna je sterilizacija ali ženske ali moškega, medtem ko povratna kontracepcija začasno prepreči neželeno nosečnost. Med bolj učinkovitimi začasnimi metodami za preprečevanje zanositve so maternični vložek, hormonska kontracepcija in kondom, medtem ko so manj zanesljive vzdržnost med ovulacijo, prekinjen spolni odnos in neprekinjeno dojenje, je pojasnila dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike ljubljanskega kliničnega centra.

Za žensko, ki želi dolgotrajno povratno kontracepcijo z najmanj stranskimi učinki, je po njenih navedbah prva izbira maternični vložek s hormonom ali bakrom. "Maternični vložek s hormonom zelo učinkovito prepreči neželeno nosečnost, podobno učinkovito kot sterilizacija. Majhne vsebnosti hormona vplivajo lokalno v maternici, tako da so menstruacijske krvavitve precej blažje ali pa se pojavljajo zelo redko. To je lahko pomembna dobrobit v primerih, ko ima ženska zaradi hormonskih motenj pred menopavzo močne menstruacije," je poudarila. 

Maternični vložek z večjimi odmerki hormona tudi ščiti pred bolezenskimi spremembami maternične sluznice, če ženska jemlje hormonsko nadomestno terapijo z estrogeni v pomenopavzi ali pred njo, je dodala. Če ne želi materničnega vložka ali če morda še načrtuje zanositev, pa lahko izbere hormonsko kontracepcijo. "Najprimernejšo vrsto hormonske kontracepcije – ali kombinirano ali samo progestogensko – določimo glede na njeno zdravstveno stanje," je pojasnila.

Na voljo je tudi sterilizacija, ki pa velja za nepovratno metodo kontracepcije. Opravi se v splošni anasteziji, lahko tudi ob drugi ginekološki operaciji ali ob carskem rezu. Pri ženski se prekinejo jajcevodi, tako da se semenčece in jajčece ne moreta srečati, medtem ko je hormonsko delovanje jajčnikov ohranjeno. V Sloveniji je tako, da se lahko zanjo odloči "razsodna oseba, ki je stara 35 let ali več". Če se želi sterilizirati, odda lastnoročno podpisano prošnjo na Komisijo za umetne prekinitve nosečnosti prve stopnje, ki je organizirana v vsaki bolnišnici z ginekološko-porodniškim oddelkom. 

"Če ni kakšnih nujnih medicinskih razlogov, se po zakonu sterilizacija lahko opravi šele po šestmesečni dobi za premislek, ker je metoda nepovratna," je poudarila dr. Bojana Pinter. "Zakonodaja, ki ureja to področje, je še iz časov, ko še ni bilo toliko možnosti oploditve z biomedicinsko pomočjo, zato je zakon predvidel ta čas za premislek. Danes lahko kljub sterilizaciji ženske dosežemo zanositev s pomočjo oploditve v epruveti," je razložila.

Kakšna zaščita je najboljša za mamico, ki še doji, in kakšna za ženske s pridruženimi boleznimi in stanji?

Za obdobje po porodu, sploh ob morebitnem dojenju, je po njenih navedbah poleg materničnega vložka odlična izbira tudi progestogenska kontracepcija v obliki tablet, "katere značilnost je, da ne vpliva na tvorbo oziroma količino mleka, kar je v prvih šestih mesecih po porodu zelo pomembno". Tovrstno progestogensko kontracepcijo priporoča tudi, če ima ženska pridružene bolezni in stanja, pri katerih je odsvetovana kombinirana hormonska kontracepcija, ki poleg progestogenov vsebuje še estrogene. "Omenjenih stanj je po 40. letu običajno več, zato je pomembno, da imamo tudi to vrsto progestogenske kontracepcije na voljo," je poudarila.

Kombinirana hormonska kontracepcija v obliki tablet, vaginalnega obročka in kožnega obliža tudi ni primerna za kadilke po 35. letu starosti, ženske z visokim krvnim tlakom, z boleznimi srca in ožilja, s predhodnim pojavom krvnih strdkov, v primeru migren z žariščnimi znaki, ob hujši debelosti, ob jetrnih boleznih, hormonsko odvisnih rakih, kot je rak dojke, in nekaterih drugih boleznih in stanjih, je nanizala. Boljša izbira zanje je zaradi manj omejitev progestogenska kontracepcija v obliki tablet in tudi injekcij, ki pa so na voljo samo v večjih zdravstvenih ustanovah. "Lahko jo predpisujemo pri vseh zgoraj omenjenih stanjih, razen pri hujših jetrnih boleznih in hormonsko odvisnih tumorjih," je razložila dr. Bojana Pinter.

In kaj če ima ženska hormonske težave? 

"Kombinirana hormonska kontracepcija zelo učinkovito zmanjša težave zaradi predmenstruacijskega sindroma, za katerega so značilni napihnjenost, zadrževanje vode v telesu in motnje razpoloženja v zadnjih dveh tednih pred menstruacijo. Ta hormonska kontracepcija tudi učinkovito blaži predmenopavzne težave, kot so vročinski oblivi, nočno potenje in motnje razpoloženja," je pojasnila. Na drugi strani pa je približno desetina žensk po njenih navedbah bolj občutljiva na zdravljenje s hormoni, ko se ob zdravljenju s hormoni pojavijo motnje razpoloženja. Takšne pacientke moramo ob zdravljenju bolj pozorno spremljati in po potrebi prilagoditi vrsto zdravljenja, je poudarila.

Pri izbiri kontracepcije se posvetujte s svojim ginekologom, ki vam bo zagotovo znal svetovati najprimernejšo za vas. Imate možnost in priporočljivo se je zaščititi, če si ne želite več zanositi. V Sloveniji je na srečo izbira na strani ženske in je dostopna vsaki izmed nas. Hormonska kontracepcija je v večini krita iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja, prav tako osnovno zdravstveno zavarovanje krije maternični vložek in njegovo vstavitev oziroma odstranitev ter v večjem delu krije tudi sterilizacijo, je razložila dr. Bojana Pinter. Kondomi in druge pregradne metode ter nujna kontracepcija pa so pri nas plačljivi, a vendar še vedno cenovno ugodni.