Uporaba kontracepcije je pomemben del načrtovanja družine in ohranjanja reproduktivnega zdravja žensk. Katera je bolj primerna za dolgoročno ali kratkotrajno uporabo, kakšni so učinki dolgotrajne uporabe, katere dejavnike je treba upoštevati pri izbiri in kaj je najbolje za različna življenjska obdobja, so vprašanja, ki si jih postavljajo številne ženske. Odgovarja licencirana svetovalka za naravno plodnost, RDT-terapevtka in diplomirana medicinska sestra Alison Kogoj, ki je tudi avtorica priročnika za ženske po prekinitvi hormonske kontracepcije.

Za dolgoročno uporabo se najpogosteje priporoča hormonski maternični vložek (IUD) ali podkožni vsadek. Maternični vložek lahko ostane nameščen od tri do sedem let in ga vstavi ginekolog, podkožni vsadek se namesti za obdobje od treh do petih let. Obe metodi ponujata dolgotrajno zaščito brez vsakodnevnega ukrepanja, kar je za mnoge ženske praktična in zanesljiva izbira.

Druga dolgoročna rešitev sta sterilizacija pri ženskah, ko se prekine pot med jajčniki in maternico, in vazektomija pri moških. Metode zagotavljajo trajno kontracepcijo brez potrebe po ponavljajočih se postopkih, tukaj pa je smiselno dodati, da je v Sloveniji predvidena starostna omejitev nad 35 let tako za ženske kot tudi za moške. Več si lahko preberete v spodnjem članku:

Med priljubljenimi kratkotrajnejšimi metodami kontracepcije so kontracepcijske tablete, vaginalni obročki, obliži, kondomi in diafragma. Tabletke je treba jemati po navodilih, diafragmo in kondom se namesti pred spolnim odnosom. Vaginalni obroček ostane nameščen tri tedne, nato se ga zamenja, obliž je treba menjati vsak teden. Nanizani pristopi zahtevajo bolj pogosto menjavo, kar omogoča prilagodljivost glede na potrebe posameznice.

Sogovornica je obenem opisala tudi sodobne naravne načine, kot so Billingsova ovulacijska metoda, simptotermalna metoda in metoda FertilityCare. Po njenih pojasnilih so to znanstveno podprti pristopi, ki omogočajo zanesljiv naraven način preprečevanja zanositve, a se jih mora par najprej naučiti. Ne gre namreč samo za oblike preprečevanja zanositve, temveč za prilagoditev celovitega življenjskega sloga, kar omogoča boljše razumevanje telesnih signalov in ciklov ter vpliva tudi na partnerski odnos, je opisala. Načini so primerni za ženske, ki si želijo bolj naraven pristop in so pripravljene vložiti čas v izobraževanje o lastnem telesu. Tukaj pa je ključno poudariti, da se jih ne sme enačiti s koledarsko metodo, ki temelji na preračunavanju plodnih dni in ki ni zanesljiva, je poudarila.

Kateri dejavniki vplivajo na izbiro kontracepcije?

Pri izbiri igrajo ključne vloge starost, zdravstveno stanje in življenjski slog. Hormonska kontracepcija, zlasti kombinirana, ni primerna ob nekaterih boleznih in stanjih, kot so srčno-žilne bolezni, visok krvni tlak, sladkorna bolezen, nekatera rakava obolenja, bolezni jeter, debelost, migrene. Posebna previdnost je potrebna zlasti pri kadilkah nad 35 let. Po porodu se pogosto priporoča progesteronska kontracepcija, saj manj vpliva na sluznico maternice in delovanje materničnega vratu, vendar je nekoliko manj zanesljiva v primerjavi z drugimi oblikami kontracepcije. Izbira metode je odvisna tudi od tega, ali ženska doji in kakšni so njeni prihodnji načrti glede zanositve, je razložila Alison Kogoj.

Izbira kontracepcije je zelo osebna odločitev; kar ustreza eni, morda ne bo najboljša izbira za drugo. Zato je bistvenega pomena, da ženska pretehta vse možnosti in izbere metodo, ki najbolje ustreza njenemu življenjskemu slogu in zdravstvenemu stanju. Redno sodelovanje z ginekologom je ključno pri spremljanju dolgotrajne uporabe hormonske kontracepcije, še zlasti po 30. in 35. letu starosti, ko se lahko poveča tveganje za nekatere zdravstvene težave, je izpostavila sogovornica. Ženskam, ki (dolgotrajno) uporabljajo hormonsko kontracepcijo, priporoča letne ginekološke preglede, a opaža, da se v praksi pogosto ne izvajajo dovolj pogosto.

Obstaja meja za dolgotrajno uporabo kontracepcijskih tablet?

Ni splošno sprejete zgornje meje za dolgotrajno uporabo kontracepcijskih tablet. Večina farmacevtskih ponudnikov navaja, da je dolgotrajna uporaba varna, vendar je vedno treba upoštevati individualne okoliščine in redno spremljati zdravstveno stanje.

Med najpogostejšimi stranskimi učinki dolgotrajne uporabe hormonske kontracepcije so nepravilne in neredne krvavitve, odsotnost menstruacije, nihanja razpoloženja,  depresija, tesnoba, povečanje ali redko zmanjšanje telesne teže, glavoboli, migrene, zmanjšan libido, občutljivost dojk, zadrževanje telesne tekočine, povečano tveganje za krvne strdke in dvig krvnega pritiska ter sprememba v kostni gostoti. Kontracepcija lahko vpliva tudi na presnovo, jetrne funkcije in absorpcijo nekaterih hranil in vitaminov, zato je pomembno, da se ženske ob uporabi posvetujejo s strokovnjakom.

Če se pri dolgotrajni uporabi pojavijo oziroma poslabšajo stranski učinki in/ali spremembe v zdravstvenem stanju, je morda čas za premislek o zamenjavi metode kontracepcije. Prav tako je pomembno redno opravljati preglede in se posvetovati z ginekologom, če načrtujete zanositev ali ste se odločili za spremembo življenjskega sloga.

Strokovno mnenje glede potrebe po premoru dogajanja hormonske kontracepcije se je v zadnjih desetletjih spremenilo in današnje smernice ne priporočajo rednih premorov pri hormonski kontracepciji, saj ni medicinske potrebe po "čiščenju" telesa. Telo se lahko po prekinitvi praviloma hitro vrne v naraven ritem, čeprav je čas okrevanja odvisen od posameznice. Pri nekaterih lahko traja več mesecev ali let, odvisno od zdravstvenega stanja, starosti, življenjskega sloga in individualnih razlik. V nekaterih primerih pa so premori lahko koristni oziroma potrebni, zlasti če želi ženska preveriti svoj naravni menstrualni ciklus ali ugotoviti, ali so določeni simptomi povezani s kontracepcijo, je obrazložila Alison Kogoj.

Kdaj pa prekiniti kontracepcijo ob načrtovanju nosečnosti?

Ginekologi na splošno priporočajo prekinitev uporabe hormonske kontracepcije od tri do devet mesecev pred načrtovano nosečnostjo, Alison Kogoj pa svetuje vsaj leto prej. Vsekakor je vse odvisno od posameznice; nekatere ženske lahko zanosijo takoj po prekinitvi, medtem ko se druge soočajo z izzivi zaradi nerednih ovulacij ali drugih zdravstvenih težav.

Sogovornica predlaga spremljanje menstrualnega ciklusa, da sploh vidite, ali so ovulacije redno prisotne in popolne, torej ali je trenutno sploh možnost za zanositev. "Svetujem uravnoteženo prehrano, zdrav življenjski slog in včasih preverbo nekaterih vitaminov, ki so pogosto v pomanjkanju zaradi uporabe hormonske kontracepcije. Govorim predvsem o magneziju, cinku, selenu in vitaminih B."

Sicer pa so deljena mnenja, ali lahko dolgotrajna uporaba hormonske kontracepcije vpliva na plodnost. Nekateri strokovnjaki trdijo, da ni učinka na zmožnost zanositve, medtem ko drugi opozarjajo na morebitne simptome ali težave, ki jih kontracepcija med jemanjem lahko prikrije in izbruhnejo po prekinitvi.

Alison Kogoj vidi problem, ker lahko hormonska kontracepcija prikrije določene simptome in (ginekološka) bolezenska stanja, ki so sicer prisotna v ozadju. "Posledično morda nekaterih stanj ne odkrijemo pravočasno, jih ne zdravimo in ne obravnavamo, kar lahko po prenehanju uporabe kontracepcije izbruhne v še izrazitejši ali bolj zapleteni obliki." Zato lahko traja kar nekaj časa, preden jih natančno diagnosticiramo in začnemo ustrezno zdraviti, saj zdravljenje običajno ni hitro in zahteva poglobljeno obravnavo. Dodatna težava je tudi dejstvo, da se ženske danes pogosto odločajo za družino pozneje v življenju. Starost je tako še en pomemben dejavnik, ki vpliva, kako hitro bo par po prenehanju uporabe kontracepcije lahko spočel otroka.

Izbira kontracepcije je zelo individualna odločitev, pri kateri je pomembno upoštevati več dejavnikov: zdravstveno stanje, življenjski slog, prihodnje načrte ... Redno posvetovanje z ginekologom in spremljanje zdravja sta ključnega pomena za dolgoročno varnost in učinkovitost. Čeprav večina dolgoročno uporablja hormonsko kontracepcijo brez večjih težav, je namreč odziv odvisen od vsake posameznice posebej in je zato nujno, da ženska redno tehta odločitev, ali je še primerna zanjo, in se zaveda morebitnih učinkov.