36-letna Kolumbijka Francia Papamija je kot otrok zaradi odstopa mrežnice od očesnega ozadja začela postopoma izgubljati vid. Danes je v njenem svetu vse temno, dolgo je bilo tako tudi v življenju kot takem – dokler je niso poklicali iz ene od bolnišnic v mestu Cali na jugozahodu Kolumbije in jo povabili k sodelovanju. Danes je pomemben člen njihove ekipe, zadolžene za zgodnje odkrivanje raka dojk. Njen uradni naziv se glasi zdravstvena taktilna preiskovalka (MTE), njen poklic pa je v celoti domena slepih in slabovidnih oseb, ki imajo veliko več občutka v rokah kot tiste, ki vidijo.

Po besedah dr. Franka Hoffmanna, ginekologa, ki je ustvaril Discovering Hands, organizacijo, ki si prizadeva za izboljšanje stanja zgodnjega odkrivanja raka dojk, lahko ženske z okvaro vida zaznajo kar okrog 30 odstotkov več sprememb tkiva v dojkah kot najbolj izkušeni specialisti. Poleg tega so lahko te spremembe tudi do 50 odstotkov manjše od tistih, ki jih zdravniki običajno uspejo identificirati. Papamija v svoji ambulanti zdravstvenega centra La Rivera dnevno pretipa več deset žensk. Verjame, da ji je kot slepi ženski veliko lažje ustvariti sproščeno vzdušje s pacientkami, ker se po njenih beseda počutijo "manj nervozne, ko odkrito govorijo o sicer zelo občutljivih temah".

Pregled traja 45 minut

Francia za pregled prsi, pazduh in vratu posamezne pacientke porabi približno 45 minut časa. Pri tem se orientira po petih trakovih, nalepljenih na zgornji del telesa obravnavane ženske, označenih z Brailleovo pisavo, tako da lahko zdravniku sporoči natančno lokacijo tudi najmanjše grudice, ki jo zatipa. Pri svojem delu ne prezre niti centimetra obravnavanega dela telesa. Če odkrije kakšno spremembo v tkivu, nemudoma organizira posvet pri zdravniku, ki nato opravi več testiranj. Sama diagnoze namreč ne more postaviti, ker za to nima ustreznega študija in znanj.

Papamija je ena izmed trenutno treh žensk z motnjami vida, ki v različnih zdravstvenih ustanovah po Kolumbiji opravljajo delo zdravniške taktilne preiskovalke. Tovrstno obliko dela podpirajo tako razna gibanja kot tudi podjetja, med drugim denimo celo Development Bank of Latin America. Sama je zaposlena že dve leti, pred nastopom službe pa je morala prestati posebno medicinsko usposabljanje, ki je trajalo devet mesecev. Za uvedbo podobnega programa se je pred nedavnim odločila tudi Mehika, iniciative pa je mogoče zaznati po vsem svetu. "Te ženske imajo v svojih prstih poseben dar. Če jih znamo izkoristiti, lahko njihova invalidnost postane neprecenljiv talent, moč, ki jo lahko uporabimo za pomoč drugim ljudem. Zatrdline so namreč prvi simptomi rakavih obolenj. Prej kot jih najdemo, hitreje bomo lahko vplivali na projekcijo bolezni, to pa lahko mnogim celo reši življenje," je prepričan koordinator projekta dr. Luis Alberto Olave.

Težava je v poznem odkrivanju bolezni

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto raka dojk diagnosticirajo več kot dvema milijonoma žensk na svetu. Samo lani je za posledicami te zahrbtne bolezni umrlo 627 tisoč obolelih. Samo v Kolumbiji vsako leto odkrijejo več kot 8 tisoč novih primerov raka dojk. Strokovnjaki pravijo, da se stopnja smrtnosti zaradi te bolezni povečuje, ker veliko novih primerov preprosto diagnosticirajo prepozno. "Stopnja pogostosti raka dojk pri nas ni tako visoka kot v nekaterih drugih razvitih državah sveta, vendar pa se soočamo z veliko pomanjkljivostjo – raka ne uspemo odkriti dovolj zgodaj," pravi Olave, ki si želi, da bi se program MTE začel izvajati po vsej državi in bi ga uspeli razširiti tudi na globalno raven.

Preventivna mamografija je še vedno najboljša metoda testiranja, a je draga in je v okviru kolumbijskega javnega zdravstvenega sistema na voljo zgolj ženskam, starejšim od 50 let, število na novo odkritih primerov raka dojke pa se v zadnjih letih najbolj povečuje pri mlajših ženskah. "Celovit pregled prsi, pazduh in vratu s strani slepih preiskovalk je na voljo vsem ženskam, ki pridejo na preventivni ginekološki pregled. Poudariti velja, da ta metoda ne nadomešča mamografije, temveč jo le dopolnjuje. Čeprav mnoge ženske pridejo brez kakršnih koli simptomov, ti testi služijo kot koristna vzgojna metoda, ker se dekleta začnejo učiti o tem, kako pomembno je samopregledovanje dojk," meni Paubla Lucumi, višja medicinska sestra na ginekološkem oddelku klinike La Riviera.

Tudi ginekološka ambulanta bolnišnice Meléndez v južnem Caliju je vsak dan polna žensk, ki čakajo, da jih pregleda 27-letna zdravstvena taktilna preiskovalka Leidy Garcia, ki je pred osmimi leti zbolela za cerebralno vensko trombozo in od takrat na levo oko ne vidi več, na desno pa lahko razbere zgolj zamegljene podobe. Doslej je pregledala že več kot 2.500 pacientk in kot pravi, je bila izguba vida zanjo izjemno travmatična izkušnja, a je v delu MTE našla ponovno moč in voljo do življenja. "To delo mi daje veliko samozavesti. Sedaj se počutim svobodno, neodvisno in koristno. Čutim, da lahko pomembno prispevam k skupnosti. Invalidne osebe zelo težko najdejo službo zaradi pristranskosti delodajalcev in raznih fizičnih, pa tudi psihičnih ovir v njihovih podjetjih, tako da je delo pregledovalke odlična priložnost, ki temelji na našem talentu. Prav tako je to dober način za spreminjanje družbe, ki se do slepih in slabovidnih običajno obnaša odklonilno, saj mislijo, da ne moremo opravljati veliko stvari," je dejala Garcia.

Kako je v Sloveniji?

Podobno kot v večini razvitih držav je tudi v Sloveniji rak dojk najpogostejši rak pri ženskah, saj je vsak peti nov primer raka pri ženskah prav ta oblika rakavega obolenja. Poudariti velja, da sicer ne gre izključno za bolezen žensk, saj sta med obolelimi tudi eden do dva odstotka moških. Po podatkih Registra raka za Slovenijo na leto zboli okrog 1.300 žensk in 13 moških. Kot ugotavljajo v združenju Europa Donna, se delež bolnic, ki preživijo, razlikuje med posameznimi državami, pokrajinami in celo med posameznimi bolnišnicami v isti državi. Umrljivost žensk za rakom dojk se počasi zmanjšuje, predvsem zaradi odkrivanja manjših tumorjev in kakovostnega zdravljenja, ki postaja vedno bolj prilagojeno posamezni ženski in njenemu raku.

K odkrivanju manjših, netipnih sprememb (te so običajno manjše kot en centimeter) zagotovo pripomore organizirani državni presejalni program DORA, ki poteka od 21. aprila 2008 in je od januarja 2018 prisoten po vsej Sloveniji. Cilj programa je zmanjšati umrljivost žensk zaradi raka dojke za od 25 do 30 odstotkov. Na presejalno slikanje na dve leti vabijo vse ženske, stare med 50 in 69 let, slike pa nato neodvisno pogledata dva radiologa. S tem se močno poveča možnost za odkrivanje raka. V povprečju od štiri do pet odstotkov žensk v programu nato povabijo na dodatno slikanje, en odstotek pa na punkcijo dojke.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so že pred časom izpostavili nekaj nasvetov za zmanjšanje ogroženosti z rakom, ki jih opredeljuje tudi evropski kodeks proti raku. Materam priporočajo dojenje, ki zmanjšuje tveganje za raka, sicer pa sledenje smernicam zdravega življenjskega sloga, kot so redna telesna dejavnost, zdrava prehrana, vzdrževanje normalne telesne teže in izogibanje soncu. Ob tem velja izpostaviti še skrb za duševno zdravje, saj je izpostavljenost stresu pomemben dejavnik razvoja kroničnih bolezni. Pomen zdravega življenjskega sloga so poudarili tudi v sporočilu Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Kot pravijo, je tveganje, da zbolimo za rakom, mogoče zmanjšati vsaj za tretjino, in sicer z izbiro zdravega načina življenja, opustitvijo kajenja in čezmernega uživanja alkohola, z redno telesno dejavnostjo, vzdrževanjem primerne telesne teže in obvladovanjem stresa ter z udeleževanjem v presejalnih preventivnih programih, kot so Dora, Zora, Svit in cepljenje proti virusu HPV.

Viri: Rappler.com, Saladeespera.com, The Guardian, Europa Donna, NIJZ, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Register raka za Slovenijo