Povprečni menstrualni cikel traja 28 dni. A tako kot smo raznolike in edinstvene ženske, se ciklusi razlikujejo od posameznice do posameznice. Lahko so krajši ali daljši, načeloma pa velja, da so normalni dolgi med 23 in 35 dni.

Prvi dan cikla je prvi dan krvavitve in tedaj se začne tudi odštevanje do prihodnjega ciklusa. Menstruacija običajno traja od štiri do sedem dni (povprečno pet dni) in takrat se lušči maternična sluznica, kar povzroči krvavitev. Po koncu menstrualne krvavitve se telo začne pripravljati na morebitno zanositev. Začnejo se sproščati hormoni, kot na primer estrogen in folikel stimulirajoči hormon (FSH), ki spodbujajo jajčnike k proizvodnji zrelih jajčec.

Plodni dnevi nastopijo med 10. in 17. dnevom cikla. Ovulacija praviloma nastopi 14 dni pred novo menstruacijo, kdaj natančno, je odvisno od dolžine cikla. Med ovulacijo se sproščajo hormoni, ki spodbujajo zanositev, obenem pa se izloči zrelo jajčece, ki začne potovati proti jajcevodu v maternico. Takrat lahko ženska zanosi.

Po ovulaciji se začne izločati progesteron in v prihajajočih dneh se počasi pojavijo simptomi predmenstrualnega sindroma, ki se lahko izražajo v zastajanju vode, napenjanju, utrujenosti, razdražljivosti in občutljivih dojkah. Sčasoma ravni hormonov upadejo in s krvavitvijo se začne nov menstrualni cikel.

Opisan je zdrav in normalen menstrualni ciklus, ki se torej pri večini ponovi na vsakih 28 dni. Ciklusov pa je skorajda toliko, kolikor je žensk, so krajši in daljši, krvavitve so močnejše in šibkejše, ovulacije redne in tudi ne. Kaj je torej zdrav in normalen cikel? Na vprašanja je odgovarjala licencirana svetovalka za naravno plodnost, RDT-terapevtka in diplomirana medicinska sestra Alison Kogoj.

Koliko časa traja menstruacija pri zdravi ženski in kdaj lahko govorimo o predolgi menstruaciji?

Normalno dolga menstruacija traja od štiri do sedem dni. Dolge menstruacije so, če je krvavitev daljša, pri čemer je kri še izrazito prisotna in ne gre le za komaj opazne rdeče ali rjave madeže. Če je krvavitev še obilna in mora ženska v dnevu pogosto menjati vložek, recimo na vsako uro, potem jo bo menstruacija najverjetneje zelo izčrpala. Ob in po takšni menstruaciji se hitro lahko pojavita izrazita utrujenost in pomanjkanje energije, pogosto pa prihaja tudi do pomanjkanja železa, kar zahteva obravnavo pri zdravniku.

Kakšne bolečine in počutje so normalne med menstruacijo in kdaj lahko govorimo o pretiranih bolečinah ali krčih? Kako si lahko pomagamo?

V času menstruacije je najnižja raven hormonov in tudi zato je ženska lahko bolj utrujena, razdražljiva ali se na splošno slabše počuti. V prvih 48 urah se iz maternice skozi nožnico izloči največ krvi. Krčenje maternice je takrat tudi najbolj intenzivno, kar lahko ženska občuti kot krče oziroma bolečine v spodnjem delu trebuha, ki se lahko širijo tudi v križni in ledveni del hrbta, stegna ali meča.

Boleče menstruacije so pretirane, ko žensko popolnoma onesposobijo, ko ne zmore opravljati vsakodnevnih obveznosti in ko se z bolečino le s težavo prebije skozi dan. Ob intenzivni bolečini se lahko pojavijo tudi močna slabost, bruhanje ali vrtoglavica. Pozornost prav tako zahteva bolečina, ki vztraja več kot 48 ur in ne izzveni navkljub protibolečinski terapiji.

Kadar opazimo, da boleče menstruacije močno vplivajo na kakovost življenja, si ženska zasluži, da razišče in odpravi vzrok za bolečino. Pogosto pa menstrualne bolečine izzvenijo ali pa se vsaj zmanjšajo že ob spremembi življenjskega sloga in ob rednem dodajanju magnezija.

Kako se lahko spreminja menstrualni ciklus skozi življenje ženske, kakšni so vzroki za spremembe?

Na menstrualne cikluse vpliva reproduktivno obdobje, v katerem se ženska znajde: mladostništvo, čas najvišje plodnosti (obdobje, v katerem je ženska zmožna zanositi), nosečnost, poporodno obdobje in čas dojenja ter perimenopavza in menopavza.

Vsako reproduktivno obdobje prinaša svojevrstno hormonsko shemo, kar se pozna tudi pri menstrualnih ciklusih. Krvavitve se lahko podaljšajo ali skrajšajo, so močnejše ali šibkejše. Lahko so odsotne ovulacije in laktacijske amenoreje, ko mati ob dojenju nima menstruacij.

Na menstrualne cikluse vplivajo tudi stres, spremembe v prehrani, intenzivna telesna aktivnost in bolezen. Takrat se podaljšajo oziroma so lahko tudi odsotne ovulacije in menstruacije. Spremembe v menstrualnem ciklusu so lahko posledica tudi kroničnega bolezenskega stanja, recimo pri težavah s ščitnico, sindromu policističnih jajčnikov (PCOS), pri endometriozi ...

Če ima ženska znano kronično bolezen, je pomembno, da to uredi. Neurejene težave z denimo ščitnico se bodo zelo hitro odrazile tudi na menstrualnem ciklusu, pojavijo se lahko težave pri doseganju zanositve ali izguba nosečnosti. Pri PCOS pa je normalno, da so menstrualni ciklusi lahko zelo dolgi, ovulacije in menstruacije pa v enem letu nastopijo redkeje.

Kako lahko pomagate strokovnjaki pri uravnavanju menstrualnih ciklusov?

Najprej skušamo raziskati in razumeti vzrok za težave v menstrualnem ciklusu, kajti samo tako lahko težave lažje odpravimo ali jih vsaj omilimo. Izjemno pomembno je tudi, da ženska spremlja, pozna in beleži svoj menstrualni ciklus prek vsaj enega pokazatelja plodnosti (opazovanje vaginalnih izcedkov, merjenje bazalne temperature, tipanje materničnega vratu, uporaba ovulacijskih testov) in si beleži tudi simptome, ki se morebiti pojavljajo med menstrualnim ciklusom. Tako dobimo ponavljajoče se vzorce njenih menstrualnih ciklusov, kar nam pomaga bolje razumeti, kaj se sploh dogaja v njenem reproduktivnem sistemu.

Na podlagi menstrualnih ciklusov, življenjskega sloga, reproduktivnega stanja in že znane morebitne diagnoze ženske lažje odkrijemo, kje je treba več delati: na prehrani, telesni aktivnosti, spanju in počitku, obvladovanju stresa, dodajanju vitaminov ... Obravnave oziroma nasveti so zelo individualno obarvani, kar se mi zdi izjemno pomembno, saj smo si ženske različne. Smo v drugačnih reproduktivnih obdobjih, prav tako se razlikujejo naše potrebe, stil življenja in želje.

Na kakšen način vse lahko ženska sama uravnava in pripomore h kar se da normalnemu menstrualnemu ciklusu?

Pomemben je zdrav življenjski slog: uravnotežena prehrana, izogibanje hormonskim motilcem, obvladovanje stresa, dovolj spanja in počitka ter telesna aktivnost.

Sama ženskam svetujem, naj živijo v skladu z ritmom svojega menstrualnega ciklusa. Glede na faze menstrualnega ciklusa lahko prilagodijo prehrano, telesno aktivnost, počitek in jemanje določenih prehranskih dodatkov. Ob morebitni kronični bolezni pa je treba to urediti.

Kdaj in zakaj pa je priporočljiv obisk zdravnika zaradi menstruacij in celotnih menstrualnih ciklusov?

Zdravnika je potrebno obiskati, ko so težave zelo izrazite in nevzdržne. Ob recimo izjemno bolečih menstruacijah, obilnih krvavitvah, zaradi katerih se pojavi slabokrvnost, izostanku menstruacij (amenoreja), nepojasnjenih vmesnih krvavitvah in podobno. Samo zdravnik lahko opravi nadaljnjo diagnostiko in po potrebni pošlje na nadaljnje preiskave, kar nam pomaga še bolj celostno razumeti stanje.