Čeprav se lepotni trendi premikajo v smer poudarjanja in sprejemanja naravne polti in skrbi za zdravje kože, nekateri še vedno stremijo k zagoreli polti. Za izpostavljanje naravni sončni svetlobi se odloča le še peščica, saj je zdaj že splošno znano, da je nevarna. Več pa se jih zateka k uporabi solarija v zmotnem prepričanju, da je umetno sončenje bolj varno. A ne drži.

Na vprašanja o umetni porjavitvi so odgovarjali prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., specialist dermatovenerologije, Pia Cerkovnik, dr. med., specializantka dermatovenerologije, in kozmetični tehnik Danijel Geiser. Pojasnili so, da umetno sončenje ni varnejše kot naravno in da zagorela polt ni znak zdravja. Strinjajo se, da imajo solariji več negativnih učinkov na zdravje kot pozitivnih, saj uporaba prinaša številna tveganja.

Med pomembnejšimi so nanizali večje tveganje za razvoj kožnega raka, kot so melanomom, bazalnocelični karcinom in ploščatocelični karcinom, staranje kože, kar se kaže v izgubi elastičnosti in pojavu pigmentnih sprememb, in poškodbe oči v primeru izpostavljenosti brez ustrezne zaščite. Pretirana uporaba solarijev pa lahko celo povzroči sončne opekline in dolgotrajne poškodbe kože, kar povečuje tveganje za nadaljnje zaplete in kožne bolezni.

Sogovorniki na splošno odsvetujejo uporabo solarija, še posebej pa mlajšim od 18 let, ljudem s svetlejšo barvo kože, ki jih zlahka opeče in težko porjavijo, z že obstoječimi kožnimi poškodbami, s številnimi znamenji, z družinsko anamnezo kožnega raka in prebolelim od kožnega raka. Hkrati ga ne priporočajo osebam, ki prejemajo fotosenzitivna zdravila, kot so določeni antibiotiki, lokalni ali sistemski retinoidi in nekateri antidepresivi.

Kaj pa izdelki za samoporjavitev?

Varnejšo različico v primerjavi s solarijem predstavljajo izdelki za samoporjavitev. Kreme, spreji in losijoni kot glavno aktivno sestavino največkrat vsebujejo dihidroksiaceton (DHA), ki reagira s površino kože in zato potemni. Barva je obstojna kratek čas, zbledi pa zaradi luščenja zgornjih plasti kože, kar je naraven proces.

Čeprav samoporjavitvena sredstva veljajo za bolj varna kot uporaba solarija ali naravno sončenje, pa lahko pri nekaterih povzročijo neželene učinke. Lahko so preobčutljivostne reakcije, kot so rdečica, srbenje, izpuščaji ali otekanje in draženje kože. Če vsebujejo konzervanse, dišave, barvila in druge dodatke, lahko izzovejo alergije, kot je denimo alergijski kontaktni dermatitis. Izdelki z alkoholom lahko močno izsušijo kožo, težji in mastni pa lahko povzročijo zamašitev por in poslabšanje aken. Večje težave se lahko pojavijo po dolgoročni uporabi; lahko pride do neenakomerne porjavelosti kože ali se zamašijo pore, kar privede do vnetij. V nanizanih primerih je treba takoj prenehati z uporabo, izpostavljajo sogovorniki.

Čeprav kreme za samoporjavitev lahko povzročijo alergijske reakcije in draženje kože, pa so stranski nezaželeni učinki navadno blagi, kratkoročni in neprimerljivi z dolgotrajnimi tveganji, ki so povezani z uporabo bolj nevarne alternative. Solariji lahko sicer res ponudijo hitrejši rezultat in daljšo obstojnost zagorele polti, a na račun večjega tveganja za zdravje.

Kako zmanjšati tveganje?

Strokovnjaki torej odsvetujejo uporabo solarija in previdnost pri samoporjavitvenih izdelkih. "Če se vseeno odločite uporabljati solarij, lahko zmanjšate tveganje za poškodbo kože z redkejšim izpostavljanjem za krajši čas in z uporabo ustreznega zaščitnega sredstva. Če se vendarle poslužujete solarija, svetujemo redno samopregledovanje in obdobne preglede pigmentnih znamenj pri dermatologu," pozivata dermatologa. Pred uporabo sredstev za samoporjavitev pa jih je smiselno preizkusiti na manjšem področju kože in čez 24 do 48 ur preveriti, ali se je pojavila neželena kožna reakcija. "Pred nanosom sredstev za samoporjavitev je treba kožo očistiti in navlažiti, saj ustrezna navlaženost kože prepreči luščenje in neenakomerno porjavelost."

Sicer pa po njunih opažanjih priljubljenost solarijev z zadnjih letih močno upada, medtem ko raste uporaba sredstev za samoporjavitev, kar je v večji meri posledica večje ozaveščenosti in tudi spremembi trendov. "Izpostavljati so se začeli zdrav življenjski slog, skrb za kožo in zaščita kože pred soncem. Lepotni trendi se premikajo v smer poudarjanja in sprejemanja naravne polti in negovanja kože. Javnost se osvešča o zaščiti kože pred soncem, o dejavnikih tveganja za nastanek kožnega raka in o posledicah, do katerih lahko privede," sta pojasnila.

Najlepša je zdrava in naravna koža

Zaključimo lahko, da solarij predstavlja resno grožnjo za zdravje, saj povečuje tveganje za razvoj kožnega raka in za poškodbe oči, pospešuje staranje kože in ne nudi učinkovite zaščite pred sončnimi opeklinami. Zato strokovnjaki odsvetujejo uporabo. Varnejša alternativa so samoporjavitvena sredstva, saj ne izpostavljajo kože škodljivim ultravijoličnim žarkom, a tudi niso popolnoma brez tveganj. Tukaj priporočajo previdnost. 

Zagorelo ni več v modi, kot je bilo pred leti. Danes velja neizpodbitno dejstvo, da je najboljše zdravo in najlepše naravno. Ključni koraki k ohranjanju zdrave kože so zaščita pred sončnimi žarki z visokimi zaščitnimi faktorji, izogibanje soncu v času najmočnejšega sevanja in redno preverjanje pigmentnih znamenj. Obenem je pomembna ustrezna nega, vse našteto pa so pomembni koraki k boljšemu počutju in dolgotrajni lepoti. Negovana, zdrava in naravna koža je najlepša koža.