Kakovosten in zadosten spanec je ključen za fizično, čustveno in duševno zdravje ter dobro počutje. Odrasli ga v povprečju potrebujemo med sedem in devet ur dnevno, a ga glede na raziskave, ankete in analize pogosto nimamo.

V primerjavi z moškimi imamo ženske pogosto slabši spanec in smo bolj nagnjene k razvoju motenj spanja, kot sta recimo nespečnost in sindrom nemirnih nog. Razlogi so večplastni, ponoči praviloma večkrat vstanemo v skrbi in negi otrok, na naš nočni počitek vplivajo hormonska nihanja in počutje ob menstruaciji, menopavzi, nosečnosti, pa tudi stres, skrbi in obremenjenost.

"Poznamo več kot 90 različnih motenj spanja.Najpogostejša med njimi je nespečnost v različnih oblikah in najznačilnejša je kronična psihofiziološka nespečnost. Za kronično obliko nespečnosti trpi do 20 odstotkov, medtem ko akutno obliko nespečnosti vsaj enkrat v življenju doživi do 30 odstotkov odraslih," je obrazložila prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., specialistka nevrologije, evropska ekspertinja za motnje spanja in vodja Centra za motnje spanja (CMS).

Nespečnost je pogostejša pri ženskah, ki so prevladujoče bolnice v ambulanti za motnje spanja. "Pogosto se pri obeh spolih srečamo tudi z motnjami dihanja v spanju in s prekomerno dnevno zaspanostjo, ki je lahko posledica raznih bolezni med spanjem in je potrebna usmerjena diagnostika pri specialistu za motnje spanja." Sicer pa je največ nespečnosti po porodu zaradi dojenja in skrbi za novorojenčka ter v menopavzi zaradi hormonskih sprememb in so zaradi slabokrvnosti lahko pogosto prisotni tudi sindrom nemirnih nog in periodični gibi nog med spanjem.

A spanje je izjemno pomembno, saj je nujno potrebno za vsesplošno zdravje in dobro delovanje posameznika. "Med spanjem so nekateri deli možganov bolj aktivni kot med budnostjo, spremenjeno je dihanje, bitje srca, izločanje različnih hormonov. Med spanjem, predvsem med globokimi fazami, se izloča rastni hormon in zato je denimo pravilna trditev, da otroci rastejo med spanjem," je nanizala strokovnjakinja za motnje spanja. Prav tako velja izrek, da potrebujemo spanec tudi za lepoto. "Spanje vpliva tako na telesno kot tudi na mentalno zdravje in vemo, da je pomembno za obnavljanje celic. Zato smo po dobro prespani noči tudi bolje videti kot po neprespani."

Kakšne so posledice pomanjkanja spanja?

Posledice pomanjkanja in motenj spanja se izražajo na različne načine. Med drugim smo zaspani, soočamo se z dnevno utrujenostjo in se težje osredotočamo. Manj smo učinkoviti in smo bolj nagnjeni k nihanju razpoloženja, kronično pomanjkanje pa sčasoma lahko celo vodi v bolezni in obolenja. Zaradi vsega pojasnjenega je izjemnega pomena, da resnično skrbimo za dobro, kakovostno spanje, ki ga po besedah prof. dr. Leje Dolenc Grošelj, dr. med., opredelimo tako, da zvečer zaspimo v manj kot pol ure, da se ponoči čim manj prebujamo, da čim več časa, ki ga preležimo v postelji, tudi dejansko prespimo in da se zjutraj zbudimo spočiti.

Poleg kakovosti je seveda poglavitno tudi trajanje (odrasel človek povprečno potrebuje vsaj sedem ur spanja na dan), pri čemer je smiselno upoštevati tako imenovana načela higiene budnosti in spanja. "Spanje je odvisno od cikla svetlobe in teme, zato je pomembno, da smo podnevi izpostavljeni svetli sončni svetlobi in da ponoči spimo v temni spalnici. Največji problem v sodobnem svetu so viri modre svetlobe (telefoni in pametne tablice), ki zakasnijo večerno uspavanje. Za kakovostno spanje je treba biti prav tako aktiven čez dan, zvečer se je treba pripraviti na spanje, svojih problemov ne smemo reševati zvečer v postelji," je poudarila prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., ki zvečer za čim boljši spanec prav tako priporoča predvsem uživanje lahke hrane in omejitev pitja tekočine.

Kdaj je smiselno poiskati zdravniško pomoč?

Kot že zgoraj omenjeno, na spanje vplivajo različni dejavniki, denimo zaskrbljenost, stres, žalost, vznemirjenost, stres v službi, preobremenjenost, skrb za otroke in podobno. Lahko pa na nas vplivajo tudi dražljaji iz okolja, kot so hrup, svetloba, neprimerna temperatura ali vlaga v spalnici. Zaradi naštetih spremenljivk spanec praviloma ni vsako noč enak in je tudi počutje zjutraj lahko različno. Zatorej lahko včasih spimo bolje, včasih slabše, kar je popolnoma normalno.

Obravnava pri zdravniku tako ni potrebna, kadar se slabo spanje pojavlja samo občasno in je vezano na stresne ali zunanje vplive. Smiselna in priporočljiva pa je ob ponavljajočih se težavah, povezanih s slabim spanjem in počutjem. "Pregled v ambulanti za motnje spanja je potreben, če se recimo nespečnost ponavlja in traja več kot tri mesece, več kot trikrat na teden in je moteno delovanje podnevi. Prav tako potrebuje nadaljnjo obravnavo povečana dnevna zaspanost, ki na primer vodi v zaspanost za volanom ali celo v prometno nesrečo," je opozorila prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med.

Pri nezdravljenih osebah z motnjami dihanja v spanju se namreč bojijo tudi prekomerne dnevne zaspanosti, ki do sedemkrat poveča tveganje za prometne nesreče in so prisotne tudi druge zgoraj naštete težave. A strokovnjakinja za motnje spanja pri svojem delu opaža, da žal še vedno premajhen delež žensk z motnjami spanja poišče zdravniško pomoč, čeprav lahko le s pravočasnim odkrivanjem in zdravljenjem motenj spanja preprečimo, da bi postale kronične in da ne bi vodile v razvoj stanj in drugih bolezni, predvsem srčno-žilnih, pa tudi v večje tveganje za možgansko kap, srčni infarkt, metabolne bolezni, različne oblike raka ... 

Zaradi vsega nanizanega pa je pomembno govoriti o motnjah spanja, saj jih lahko uspešno zdravimo in poskrbimo za dober spanec. Kajti spanje je ključnega pomena, saj lahko zgolj ob kakovostnem in zadostnem spancu normalno delujemo in skrbimo za splošno zdravje.