Kaj sploh pomeni stres?

Gre za naraven odziv telesa na neprijetne zunanje dejavnike. Ti dejavniki so lahko povezani z delom, šolo, družino, zdravjem … Takrat se v telesu poveča količina stresnega hormona kortizola, ta pa povzroči slabo počutje. Poviša se krvni tlak in krvni sladkor. Če stresna situacija traja dlje časa, pa ima še kopico drugih neprijetnih in celo nevarnih učinkov, kot so srčno-žilne bolezni, osteoporoza, motnje hranjenja, depresija ... Telo sicer nekaj časa uspešno obvladuje stres, nato pa obramba telesa oslabi in imunost se drastično poslabša. Dokazano je, da je nivo kortizola pri nenaspanih osebah v povprečju višji, kot pri tistih, ki spijo redno in dovolj. Med spanjem se namreč naše telo obnavlja. Z zadostno količino spanca poskrbimo za svež in mladosten videz, preprečimo zgodnje nastajanje gubic, podočnjakov in krepimo odpornost proti nalezljivim boleznim.

Pomanjkanje spanca je tesno povezano z debelostjo

Med spanjem se porabljajo zaloge energije za osnovne telesne funkcije; srčni utrip, dihanje in uravnavanje telesne temperature. Kalorij ponoči ne dovajamo sproti, tako kot to počnemo čez dan. Osebe, ki spijo premalo, imajo povečan apetit in tako zlahka pojedo več, kot potrebujejo. Če premalo spimo, so hitro prizadete tudi naše kognitivne sposobnosti, med katere štejemo učenje, mišljenje in spomin, kar pa potem neposredno vpliva na našo delovno učinkovitost in razpoloženje. Dokazano je celo, da so ljudje, ki spijo dovolj, v povprečju karierno uspešnejši. Seveda pa ta merila veljajo za navade, ki se jih držimo v normalnih razmerah neko daljše obdobje. Mladi starši so izjema, saj ne spijo dovolj, vendar z otrokovim odraščanjem lahko spet preidejo v ustaljen spalni ritem.

Kaj narediti za boljši spanec?

Količina spanca, ki ga potrebujemo, je odvisna od starosti in spola (ženske v povprečju spimo manj, trije glavni razlogi pa so dojenje, menstrualni krči in partnerjevo smrčanje), fizične in psihične aktivnosti čez dan, narave dela in zdravstvenega stanja. Povprečna odrasla zmerno aktivna oseba potrebuje od sedem do osem ur spanja na noč. Pomembno je tudi, da je spanje kvalitetno. Pozno zvečer ugasnemo ali pridušimo luč in odstranimo elektronske naprave, ki sevajo modro svetlobo. Tako dobijo naši možgani signal, da je čas za počitek. Znižamo temperaturo v spalnici (optimalna temperatura naj bi bila okoli 18 °C) in omogočimo pretok zraka, torej odpremo okno ali pa vsaj vrata spalnice. Za dober in učinkovit spanec je pomembno, da skrbi ne nosimo s seboj v posteljo. Včasih je to zelo težko, saj nas vse težave, ki jih tekom dneva še nekako odmislimo, zvečer dohitijo in nam nemalokrat kratijo spanec. Takrat nam je lahko v pomoč beležka in pisalo nekje blizu postelje, da lahko skrbi zapišemo na papir in jih pustimo za naslednji dan. Tako bomo olajšali svojo zavest in se prepričali, da ne bomo ničesar pozabili. Sicer pa je malo verjetno, da bomo z nočnim premlevanjem rešili težave, ki jih čez dan ne bi zmogli.

Priporočljivo je, da se zavoljo kakovostnega spanca uro ali dve pred spanjem izogibamo poživilom, ki so v kavi, tobaku, čokoladi in pravem čaju. Bolje je, da čokolado zamenjamo za banano, kakav za medeno mleko, pravi čaj pa za zeliščnega. Pomirjevalni učinek imajo mnoga zelišča, v strokovnih knjigah pa se največkrat omenja baldrijan, pasijonka, kamilica in meta. Najboljše zagotovilo za dober spanec pa je bližina osebe, ki jo imamo radi. Če le ne smrči.