"Skupina vitaminov D (kalciferoli) je topna v maščobi. Njihovo delovanje je podobno hormonom. V naravi so v dveh kemičnih oblikah, D3 (holekalciferol – živalski svet)) in D2 (ergokalciferol – rastlinski svet). Človeško telo samo proizvaja vitamin D3 s fotosintezo v koži, ki poteka, kadar smo izpostavljeni sončnim žarkom, predvsem UVB sevanju sonca, in ga shrani v mastnem tkivu pod kožo. Človeško telo lahko vitamin D izkoristi tudi iz hrane," so zapisali prvi Zvezi potrošnikov Slovenije in poudarili, da je vitamin D nepogrešljiv za delovanje telesa. 

Vitamin D se je izkazal kot ključen dejavnik pri absorbciji kalcija, ki ima učinek na zdravje naših zob in kosti. Vplival pa naj bi tudi na zmanjšanje tveganja številnih kroničnih bolezni, kot je rak in diabates tipa 2. Dandanes moramo v zimskih mesecih veliko vitamina D pridobiti z uživanjem določenih živil ali prehranskih dodatkov. Verjetno pa se marsikdo ob tem vpraša, koliko vitamin D naše telo dejansko potrebuje. Kot pojasnjuje pri ZPS naj bi bila dnevna potreba po vitaminu D za odraslega človeka, otroka in starejše, 20 µg.

"To je količina, ki preprečuje nastanek bolezni pri povprečnem človeku. Ker pa pri ljudeh o povprečju bolj težko govorimo, je pomemben podatek, da je še varna najvišja meja dnevnega vnosa vitamina D 100 µg, tako tistega, ki ga telo tvori v koži, kot tistega, ki ga zaužijemo s hrano za odrasle in otroke nad 11 let in 50 µg za otroke, mlajše od 10 let. V skrbi za zadosten vnos vitamina D namreč ne gre pretiravati." Če z njim pretiravamo se lahko pojavi nalaganje kalcija v mehkih tkivih, zlasti v srcu, arterijah in pljučih.

Kakšni pa so znaki kadar nam ga primanjkuje?

- Pridobivanje teže
- Izčrpanost in splošna utrujenost
- Boleči sklepi in kosti
- Mišični krči in šibkost
- Zmanjševanje kostne mase in zlomi
- Dovzetnost za okužbe
- Znižane vrednosti kalcija
- Težave s sladkorjem v krvi
- Nihanje razpoloženja, razdražljivost
- Depresija
- Rahitis pri otrocih
- Alergije in kožne bolezni

Katera živila vsebujejo največ vitamina D?

Eno jajce vsebuje 10 odstotkov priporočene dnevne doze vitamina D, ki jo je najpomembnejše ohranjati prav v zimskih mesecih.

Največ vitamina D je v mastnih ribah (tuna, losos, skuša) in ribjem olju.

Nutricionisti priporočajo, da v prehrano vključimo:

- vsak dan ekvivalentno 4-im dcl mleka v obliki mlečnih izdelkov, skute, jogurta in sira (tudi zaradi potreb po kalciju).

- Eno jajce na dan, pet dni v tednu.

- Enkrat na teden 80 gramov mastne ribe brez kosti.

Za zadovoljevanje potreb po vitaminu D je nujno izpostavljanje sončni svetlobi vsaj 20 minut dnevno poleg primerne prehrane. Seveda pa pri tem ne smete pozabiti na zaščito pred soncem, tudi pozimi.