Zgodba, ki se je začela pred dobrimi desetimi leti v majhnem mestu Swissvaley v New Jerseyju, je v spominu Jeni Stepien še danes zelo živa. »Umor in poroka sta se zgodila le nekaj ulic stran. Na poroki sem pomislila, da je moj oče tukaj z nami in tudi ta moški, ki je živ zaradi njega,« je dejala Jeni.

Zgodba se je začela septembra 2006, ko se je Michael, ki je bil zaposlen kot vodja restavracije, vračal domov iz službe. Tako kot že neštetokrat prej, se je tudi tisti dan vračal domov po isti ulici, ko ga je ustavil komaj 16-letni Leslie L. Brown in ga med ropom ustrelil v glavo. Michaela so odpeljali v bolnišnico kjer se je boril za svoje življenje, a je kmalu postalo jasno, da ne bo preživel.

Družino je prosil, da njegove organe podari organizaciji, ki družinskim članom omogoča, da ostanejo v stiku s tistimi, ki so organe prejeli. In tako je Michaelovo srce prejel Arthur Thomas, ki se je dolgih 16 let boril z ventrikularno tahikardijo in se soočal s srčnim popuščanjem. ''Da bi prišel na vrh liste za presaditev, moraš biti res v kritičnem stanju,'' je pojasnil Thomas. ''Ko so mi presadili srce, sem se seveda odločil, da pošljem družini pismo zahvale.''

Od takrat sta družini ostali v stiku, tik pred svojim poročnim dnem, pa je 33-letna Jeni Thomasa prosila, da jo pospremi do oltarja. ''Ena mojih prvih misli v tednu po zaroki je bila: Kdo me bo pospremil do oltarja?'' Ko je njen zaročenec predlagal Arthurja, je bil ta navdušen nad idejo, a je Jeni opozoril, da ga lahko izdajo čustva. "Povedala sem mu, da se enako lahko zgodi tudi mani,'' je dejala.

Ko sta se spoznala, ji je dejal naj preveri utrip srca na zapestju, da bo videla, kako močno bije očetovo srce. ''Zdelo se mi je, da bi to bil najboljši način, da bi se znova počutila blizu svojega očeta. To je bitje srca njenega očeta,'' je pojasnil. V cerkvi se je Jeni dotaknila tudi Arturjevih prsi, da bi bila blizu svojega očeta in trenutek je za vedno ovekovečila fotografinja, na sprejemu pa sta tudi zaplesala in si obljubila, da se ponovno srečata.