Joan Courchene Wehrmeyer je zanosila pri rosnih 17-ih letih in ker je izhajala iz precej konservativne družine, jo je ta prepričala, da se poroči z očetom še nerojenega otroka, čeprav je močno dvomila, da jo ima ta resnično rad. Kmalu je ugotovila, da je občutek ni varal, saj je bil soprog vse prej kot pozoren in ljubeč sopotnik, zato je bilo jasno, da je njen zakon obsojen na propad. Kmalu po porodu se je par ločil in Joan je bila prisiljena zapustiti kraj, zato je skrbništvo nad malo Stephanie Phillips dobil očka, ki pa deklici mame nikoli ni omenjal. Joan si je po ločitvi ustvarila novo družino, a je ves čas hrepenela po tem, da bi ponovno lahko objela svojo malo deklico.

Joan in Stephanie pred nekaj meseci.

Podobi, ki so jo objemala, je želela dati pripadajoč obraz

Tudi Stephanie si je močno želela spoznati mamo, a je bila to pri očetu in njegovih starših tema, o kateri se niso želeli pogovarjati. Ker je bila ob ločitvi staršev še dojenček, ni imela nikakršne predstave o tem, kako je videti ženska, ki ji je podarila življenje in to jo je spravljalo v obup. "V življenju se mi je zgodilo veliko lepega in vedno sem si močno želela, da bi bi bila v teh trenutkih mama ob meni," se spominja Stephanie. A deklica je bila odločena, da podobi, ki jo je objemala v sanjah, najde pripadajoč obraz, zato se je v poznih najstniških letih dokopala do svojega rojstnega lista in tako izvedela za dekliški priimek svoje matere. Iskanje se je torej lahko pričelo, a informacij ni bilo od nikoder – kot da bi se Joan vdrla v zemljo.

Brez Facebooka ne bi uspelo

Ko je Stephanie pred 17 letih stala pred oltarjem, ji je bodoči soprog Rodney Phillips med drugim obljubil tudi, da ji bo pomagal poiskati mamo. Ko mu je leta kasneje pokazala najden rojstni list, se je takoj domislil načina, kako bi lahko našel izgubljeno Joan. Na podlagi priimka jo je poiskal na družbenem omrežju Facebook in ji pred nekaj leti poslal prošnjo za prijateljstvo, a je sprva ni sprejela. Nekaj mesecev kasneje je poskusil še enkrat, a tudi tokrat odgovora ni dobil. V tretje se mu je vendarle nasmehnila sreča: Joan se je naposled le oglasila. "Spomnim se, da sva 18. junija ravno pojedla kosilo, ko sem ji rekel, da imam presenečenje zanjo. Povedal sem ji, da sem našel njeno mamo in ji posredoval njeno telefonsko številko," se spominja Rodney. Stephanie je bila popolnoma šokirana in vesela obenem. "Ostala sem brez besed. Spomnim se, da sem se kar sesedla in začela jokati." Zavedela se je namreč, da bo končno lahko spoznala svojo mamo, ki jo je iskala skoraj pol stoletja.

Preplavile so ju solze sreče

Stephanie in Joan sta si nekaj časa dopisovali prek Facebooka, se ure in ure pogovarjali po telefonu in si neprestano pošiljali kratka sporočila. Nadoknaditi sta želeli vse, za kar sta bili prikrajšani v preteklih 48-ih letih. Ugotovili sta, da imata kljub temu, da se nista poznali, veliko skupnega. Obe delata v gostinstvu in imata v lasti restavracijo. Po nekaj tednih sta začutili, da sta pripravljeni na snidenje. "Ko sem jo zagledala, sem takoj vedela, da je ona. Počutim se, kot da jo poznam že vse življenje. Kot da se nikoli nisva zares ločili," je povedala Joan, ki ob snidenju s hčerko nikakor ni mogla skriti solza sreče. "Vsa ta leta sem razmišljala o njej in jo iskala," je dejala. "Vedela sem, da nama bo nekega dne uspelo. Ona je vedno bila moja hčerka, jaz pa njena mamica …"

Nič več ju ne bo ločilo

"V šali sem ji rekla, da sem edina levičarka v družini in Stephanie me je popravila, da sva dve," je povedala Joan, presenečena, da sta si s hčerko kljub oddaljenosti tako podobni. "Stephanie rada kuha in to je še ena v nizu stvari, ki naju združujejo," je dodala Joan. "Kuham že od 6. razreda," se je takoj pohvalila Stephanie, ki ima s soprogom kar 6 otrok. "Ljubezen do kuhanja imam v sebi, očitno so to geni." Stephanie in Joan sta odločeni, da ju zdaj nič več ne more ločiti.