Če govorimo o razbijanju atomov, kjer smo po osnovnih delcih sodeč, vsi zares enaki, pa ne moremo reči, da je tako tudi pri enkovredni zastopanosti spolov. V sodobni mednarodni skupnosti so se v zadnjih stotih letih na trg dela množično vključile tudi ženske, ki pa jim kljub mednarodnopravnemu varstvu (še) ni uspelo uveljaviti svojih pravic na področju dela. Tu je le nekaj imen žensk, ki so v preteklosti dokazale, da je znanost področje, na katerem lahko blestijo tudi ženske.

Gabrielle-Emilie Le Tonnelier de Breteuil se je pri 27. letih posvetila študiju matematike, nato pa se posvetila tudi preučevanju fizike. Ko se je pričela njena romanca z Voltairom, se je njeno zanimanje za to področje še bolj poglobilo, njen največji prispevek znanosti, pa je še danes francoski prevod dela Isaaca Newtona 'Principia', ki ga uporabljajo še danes.

Caroline Herschel se je po bratovih stopinjah podala v astronomijo. Medtem ko je pomagala bratu pri njegovih raziskavah in delu s teleskopi, je Caroline postala odlična astronomka ter dosegla številne uspehe. Obenem je bila tudi prva ženska, ki je odkrila komet (vseh skupaj jih je odkrila osem) in prva, katere delo so objavili v Royal Society. Bila je tudi prva Britanka, ki je bila plačana za svoje znanstveno delo, za katero je skozi leta prejela tudi številna priznanja.

Omeniti velja tudi Mary Fairfax iz Škotske, ki se je pri komaj 14. letih odločila za študij matematike in s tem kljubovala očetovim željam. Z leti jo je pričela zanimati tudi astronomija, svoja razmišljanja pa je zlila v številne članke o astronomiji, fiziki, kemiji in matematiki. V angleščino je prevedla znano delo astronoma Pierre-Simona Leplaca, in čeprav sama ni bila zadovoljna z rezultatom, so njen prevod dolgo časa uporabljali kot učbenik. Bila je ena izmed prvih žensk, poleg Caroline Herschel, ki so postale članice astronomske družbe Royal.

Maria Mitchell se je opazovanja zvezd naučila od očeta, ki je svoje otroke naučil uporabljati teleskop. Ko je bila stara 12 let, je očetu pomagala meriti čas eklipse, pri 17. letih pa je že imela svojo šolo za dekleta in jih učila znanosti in matemtike. Na svojem področju pa je postala slavna, ko je leta 1847 skozi teleskop opazila komet. Cenili so jo po vsem svetu, kralj Danske ji je celo podaril medaljo, postala pa je tudi prva izvoljena ženska v ameriško Akademijo za umetnost in znanost.

Ena izmed zadnjih, ki bo imela v rokah ključ do skrivnosti vesolja, je Fabiola Gianotti, ki bo s 1. januarjem leta 2016 prevzela krmilo jedrskega raziskovalnega središča CERN v Ženevi. V največji mednarodni organizaciji za jederske raziskave, so še pred tremi leti imeli le okoli 10 odstokov ženskih predstavnic v svojih vrstah. Ampak po drugi strani lahko rečemo, da v Cernu največji trklanik na svetu poganja ženska moč. Kar nekaj jih je na ključnih mestih, na primer Reyes Alemany Fernandez, ki do potankosti pozna ne le trklanik LHC, ampak tudi glavni kontrolni center, ki nadzoruje celotni fizikalni orkester. S 1. januarjem pa bo vodenje celotne organizacije, ki se rateza znotraj Švice in Francije in kjer deluje od šest pa do deset tisoč znanstvenikov, za obdobje petih let prevzela italijanka Dr Fabiola Gianotti, ženska, ki bo imela v rokah ključ do skrivnosti vesolja.