Elizabeth Lizzy Woolridge Grant je bila rojena 21. junija leta 1985. A njeno pravo ime pozna le malokdo, saj je prepoznavna predvsem po svojem umetniškem imenu, Lana Del Rey. Odraščala je v premožni družini v Lake Placidu, predmestju New Yorka. Pri štirinajstih letih sta jo starša, Robert in Patricia Grant, poslala na šolanje v Connecticut, kjer je ostala štiri leta, nato pa se je z osemnajstimi vrnila nazaj v rodni kraj in se vpisala na univerzo v New Yorku (Fordham University), kjer je študirala metafiziko filozofije. Pevki sta se tekom njenega otroštva pridružila še mlajša brat in sestra, fotografinja Chuck in video producent Charlie Grant, s katerima je pozneje v karieri tudi sodelovala.

Lana je svojo glasbeno kariero začela že pri rosnih devetnajstih letih, in sicer na glasbenem večeru v rockovskem baru hipsterskega predmestja New Yorka – Williamsburgu. Za svoj prvi nastop je zapela balado, precej podobno njeni poznejši uspešnici Video Games, ob spremljavi akustične kitare, ki jo je naučil igrati njen stric. Kot je v enem izmed svojih intervjujev povedala pevka sama, po tem prvem nastopu ni bila deležna aplavza, občinstvo je le nemo sedelo in jo gledalo, zato je se je hitro zahvalila in pobegnila z odra. Pomirila se je šele, ko jo je po nastopu nekdo ogovoril ter povabil, da zapoje in zaigra še v njegovem baru. 

Smrt sramežljive Lizzy Grant, rojstvo ameriške ikone Lane Del Rey

Že leto pozneje je podpisala svojo prvo pogodbo za deset tisoč dolarjev in posnela svoj prvi EP Young Like Me (alternativni naslov: Rock Me Stable), in sicer pod svojim pravim imenom Elizabeth Lizzy Grant, ki pa je bil prava polomija in hitro umaknjen iz prodaje. Leta 2007 je pričela sodelovati z neodvisnim glasbenim producentom Davidom Kahnom, ki jo je poklical takoj, ko je prejel njen demo posnetek za pesem No Kung Fu. V začetku leta 2008 sta izdala digitalni EP Kill Kill s tremi pesmimi (še vedno pod imenom Lizzy Grant), leta 2010 pa sta po skupnem premisleku spremenila ime v umetniško – Lana Del Rey – in izdala istoimenski album, ki je vseboval trinajst pesmi. Album naj bi bil že v celoti končan leta 2008, vendar je Lanina takratna založba izdajo preložila kar za dve leti. Že ta prvi album vsebuje še danes poslušane hite, kot sta Yayo in Put me in a movie. 

Sprememba imena je v javnosti dvignila veliko prahu, še posebej zato, ker naj bi z njenim prebojem med zvezde vsa njena starejša glasba, ki je bila povezana z njenim rojstnim imenom, izginila z interneta in je ni bilo mogoče najti ali poslušati. Sramežljiva pobarvana blondinka iz prikolice Lizzy Grant je umrla, pojavila pa se je vroča Lana Del Rey, rojena na Zahodni obali.

Toda zakaj ga je spremenila? Ime je spremenila, da bi ustvarila kohezijo v svojem delu. Želela je, da bi njeno ime odražalo glasbo, ki jo je želela ustvarjati. In to ji je uspelo! Njena glasba govori o starinskem glamurju, ameriški kulturi, svobodi, življenju na robu in še marsičem. Zdaj se je njeno ime lahko ujemalo z njenim sporočilom. Leta 2011 je za britanski Vogue povedala, da se je za ime Lana Del Rey odločila, ker jo spominja na "glamur ob morju", prav tako pa "gre lepo z jezika". 

Preboj med zvezde – Born To Die

Njena kariera pa je zares eksplodirala šele po tem, ko je na svetovni splet naložila nekaj svojih videoposnetkov in jo je odkrila založba Stranger Records ter z njo podpisala pogodbo za izdajo njene največje uspešnice Video Games. Ta pesem je hitro postala velik hit ter mladi Lani prinesla veliko slave in nagrad. Postala je prava zvezda. Zanimanje za sodelovanje z njo je hitro poskočilo in tako je podpisala še dve pogodbi, in sicer z založbama Interscope Records in Polydor, ter začela z ustvarjanjem novega albuma Born To Die. Album je izšel 31. januarja 2012 in postal eden najbolje prodajanih albumov tega leta. Oboževalci so se takoj zaljubili v njene melanholične, dramatične hollywoodske pop pesmi in njen edinstveni smisel za estetiko. Praktično vse pesmi, ki sestavljajo album Born To Die, so postale velike uspešnice: Blue Jeans, Summertime Sadness, Off to the Races, National Anthem, Dark Paradise, Diet Mountain Dew, Million Dollar Man, Radio, Carmen in This is What Makes Us Girls. 

Njen album Born To Die deluje rahlo apokaliptično, vendar je obenem nekakšen poklon resnični ljubezni in tistim, ki živijo svoje življenje na polno. Kot je Lana sama povedala v enem izmed intervjujev, njen najuspešnejši album Born To Die govori o najbolj razburljivem obdobju njenega življenja, in sicer njeni rosni mladosti. Ko je bila stara štirinajst let, je imela veliko problemov z alkoholizmom in depresijo. Nikakor se ni mogla sprijazniti z dejstvom, da nismo nesmrtni in da bomo vsi slej ko prej umrli. Album Born To Die govori o tej njeni temni plati – odvisnost, depresija, eksistencialna kriza, pevka pa se v njem vrača v preteklost, iz katere je črpala navdih. Opisuje svoje najgloblje občutke, tudi tiste najtemačnejše, in jih pretvori v lepo, pomirjujočo simfonijo. Lanina dramatična persona se kaže tudi v originalni verziji refrena pesmi Born To Die, ki jo poje tudi na svojih live nastopih, kjer namesto "Let me kiss you ..." reče "Let me f*** you ...". Morda je bil razlog za takšen uspeh albuma ravno v tej pristnosti. Leta 2012 je pod vodstvom Universal Music izdala še en EP (8 pesmi), ki pa je bil nekako pridružen njenemu zadnjemu albumu in naslovljen z imenom Born To Die: The Paradise Edition.

V tem obdobju je Lana izstopala predvsem zaradi svojega edinstvenega retro stila, s katerim se je poskušala približati svojim idolom, kot so Marilyn Monroe, Nancy Sinatra in Brigitte Bardot. Zaznamovale so jo bujne frizure, kratke obleke, visoke pete, izstopajoč nakit in sončna očala v obliki srca. Definitivno je pustila svoj modni pečat!

Albumi se kar vrstijo

UMG Recordings (Universal Music Group) so dve leti pozneje izdali njen tretji studijski album Ultraviolence, na katerem pa je začela delati že leto prej. Njen najbolj prepoznavni singel s tega albuma je zagotovo psihedelična rock pesem West Coast, ki pa se po kompoziciji precej razlikuje od njenih prejšnjih uspešnic Born To Die in Paradise. Njen četrti studijski album Honeymoon je izšel leta 2015 pod vodstvom Interscope Records in Polydora, s katerimi je že sodelovala. Prvotno je album želela poimenovati Music to Watch Boys To, najbolj prepoznavni singel tega albuma pa je gotovo pop pesem High by the Beach, z rahlim pridihom trapa.

Lana Del Rey, ki je v preteklosti veljala za nekoliko hladno, zasanjano in odmaknjeno žensko, se je javnosti z novim albumom Lust For Life predstavila v precej drugačni luči. Bolj nasmejana, bolj topla, bolj čutna. Namesto o smrti govori o življenju, ljubezni in ohranjanju vere v boljši svet. Omehčala se je tudi njena garderoba, ki je postala veliko bolj preprosta, a še vedno elegantna. Pri albumu je sodeloval tudi znani kanadski pevec The Weekend in drugi, kot so ASAP Rocky, Stevie Nicks, Sean Lennon in Playboi Carti.

Lana niza uspeh za uspehom

Lana Del Rey, ki v glasbenem svetu pooseblja mešanico romantike, melanholije in glamurja, nam je konec poletja 2019 ponovno postregla z novo glasbeno poslastico, imenovano Norman Fucking Rockwell. Novi album je prinesel več klavirja, kitare in organskega zvoka, zvesta pa je ostala tudi svojim obsežnim in izpovednim besedilom, ki jih piše sama. Plošča je skorajda v celoti njeno delo in delo Jacka Antonoffa, ki se je proslavil tudi s sodelovanjem s Taylor Swift.  

Že otvoritvena skladba albuma Norman Fucking Rockwell pritegne poslušalca zaradi čudovite klavirske melodije. Drugi singel na plošči je kar desetminutni Venice Bitch'. Zakaj desetminutni singel? Zakaj ne krajši? "Ker bi se nekateri ob koncu poletja radi popeljali z avtom naokrog in se ob tem izgubljali v zvokih električne kitare," je Lana odgovorila na novinarsko vprašanje o izbiri tega maratonskega singla. Eden najbolj poslušanih singlov te plošče pa je pesem Hope Is a Dangerous Thing for a Woman Like Me to Have – but I Have It'. Pri Lani ne moremo mimo močne, izpovedne lirike in njene vkomponiranosti v melodijo. Vse skupaj deluje zelo estetsko, čutno in čustveno. Veliko skladb govori o ljubezni, a ne zgolj klišejsko in oguljeno, kot je danes že skorajda stalnica v poplavi instant produkcije, pač pa Lanina besedila pričarajo veliko svežine in iskrenosti, seveda, zapakirane v zanjo značilno melanholijo. 

Lana pa ne piše le glasbe, ampak tudi poezijo. Leta 2020 je izdala svojo prvo knjigo poezije z naslovom Violet Bent Backwards Over the Grass. Lana je v enem izmed intervjujev povedala, da mora biti za pisanje poezije res dobre volje, brez kakršnihkoli motečih faktorjev in drugih problemov. 

Pandemija Lane ni ustavila!

Leta 2021 je Lana postregla ne le z enim, ampak kar z dvema albuma, in sicer Chemtrails over the Country Club in Blue Banisters. Album Chemtrails over the Country Club je, kot smo vajeni, zelo divji in zelo "ameriški". Lana je želela album prvotno poimenovati White Hot Forever, nato pa si je premislila. Le nekaj mesecev pozneje je izdala še album Blue Banisters, pri produkciji katerega pa Jack Antonoff ni sodeloval. Blue Banisters prikazuje, da je Lana del Rey med pandemijo COVID-19 dozorela v mogočno ustvarjalno silo. Ni veliko glasbenikov, ki imajo tolikšen nabor neizdanih odličnih pesmi, da bi si lahko privoščili izdajo dveh albumov v razmaku le sedmih mesecev v istem letu.

Prihaja nov album – 2022!

Po besedah njenega menedžerja Bena Mawsona kmalu prihaja nadaljevanje lanskega album Blue Banisters. O tem je prejšnji mesec spregovorila tudi Lana in namignila, da so nekatere pesmi, ki prihajajo, precej kontroverzne in brez filtra.