Poznamo te kot pevko narodno-zabavnega ansambla Šepet. Si že kot majhna deklica vedela, da si želiš postati pevka?

Da, zame najbližji pravijo, da pojem že od nekdaj. Vedno sem imela isti cilj – stati na odru in peti ljudem, kar mi je skozi leta in trdim delom tudi uspelo. Večkrat mi doma osvežijo spomin, kako sem kot majhna deklica stala pred ogledalom, oblečena v oblekico, obuta v mamine prevelike salonarje in našminkana z mamino novo šminko, v roki držala mikrofon in pela na ves glas.

Kdaj pa se je rodila ljubezen do narodno-zabavne glasbe? Menda si sicer tudi velika ljubiteljica rock glasbe. Marsikdo bi rekel, da je to nenavadna kombinacija. 

Ljubezen do narodno-zabavne glasbe je v meni rasla od malega, ampak v svoji veličini se je pokazala šele takrat, ko sva se spoznala z Aljažem. Temu bi lahko rekla, da sem ujela dve muhi na en mah (smeh). 

Res je, kot pevka narodno-zabavnega ansambla ne poslušam samo "naše" zvrsti, po nastopih sem si pogosto zelo rada "spočila ušesa" s pravim rockom. Ne vem, od kod mi to, jaz pravim, da je to za dušo. Kombinacija je res kot dan in noč, ampak ansambli dandanes moramo igrati vse, če želimo biti ljudem zanimivi in ustreči njihovim željam, zato Šepet igra vse. In ko pride na odru do igranja rocka, pravi marsikdo, da se prelevim v popolnoma drugo osebo. Nasprotja se privlačijo, zakaj pa ne. (smeh)

Za narodno-zabavno glasbo je nekaj časa veljalo, da počasi umira, zdaj pa se zdi ravno nasprotno, prišla je v mesta in v velike dvorane. Kaj se je zgodilo?

Narodno-zabavno glasbo smo kar nekaj let "tiščali v kot", dobro se še spomnim svoje osnovne in srednje šole, kjer si bil izobčen, če si poslušal "govejo muziko". Jaz sem jo poslušala samo doma, priznam, ker je bil vpliv družbe nanjo tako nespoštljiv in se je obravnavala samo angleška pop, rap itd. 

Nekaj let nazaj so se karte obrnile, hvala bogu! Kaj točno se je zgodilo, si ne bi upala trditi, ampak zagotovo smo korak naprej morali narediti tudi ansambli in našo narodno-zabavno glasbo približali mlajšim, da je dan danes bolj poslušana, kot je bila kadarkoli prej. Mnogi pravijo, da je pripomogla uspešnica Modrijanov 'Ti, ti moja rožica', za kar sem iskreno vesela, vsak je nekaj dodal k mozaiku in skupaj nam je uspelo. Da narodno-zabavna glasba ne bi prišla v večje dvorane in mesta, nas bi bilo kot Slovence lahko sram. Ne vem, zakaj ne bi pokazali mlajšim, kaj je naše, od kod so naše korenine.

Nad njo je navdušenih tudi vedno več mladih. Ali ti po tvojem mnenju dovolj cenijo narodno glasbo?

Menim, da jo. Veselice so vsako leto bolj obiskane tudi s strani mladih, če izvzamemo letošnjo leto korone, seveda, kolikor imam informacijo, se je povečalo tudi zanimanje za poučevanje instrumentov narodno-zabavne glasbe in petja. Če bo šlo v tej smeri, se nimamo kaj bati, da bi naša narodno-zabavna glasba prešla v pozabo.

Kakšna se ti sicer zdi prihodnost narodno-zabavne glasbe v Sloveniji? Bodo mlajše generacije nadaljevale tradicijo?

Prihodnost je zagotovo zelo pisana, saj je vsako leto več registriranih ansamblov. Mlajše generacije bodo narodno glasbo pomladile, a kljub morebitnim raztrganim kavbojkam in malo krajšim krilom bo bistvo ostalo enako – to je glasba. 

Letos je odpadlo veliko veselic. Jih z ansamblom pogrešate?

Zagotovo jih vsi pogrešamo. Tisto energijo, ljudi pod odrom, skratka vse. Ampak menim, da se vse zgodi z razlogom in zdaj smo se mnogi glasbeniki spočili za vsa leta, še za nazaj in za naprej. Naslednje leto bo pa tako ali tako noro, ker bo treba vse nadoknaditi. (smeh)

Kakšni so vaši glasbeni načrti v prihodnje?

Šepetovci smo bili tudi med karanteno pridni, seveda vsak po svoje in skupaj, če nam je to omogočala zakonodaja, ki smo se je res strogo držali. V mesecu avgustu oz. 20. 8. ob 20. uri tako izdajamo naš novi videospot z naslovom 'Kako bi ti povedala', jeseni prihaja čudovita balada, na zimo oz. v začetku leta 2021 pa vam bomo izdali še nekaj. Kaj pa je, pa naj ostane še skrivnost! 

Zdaj pa še nekaj za vsa samska dekleta ... Bi jim svetovala obisk veselice? Je tam veliko postavnih fantov? 

Vsekakor! Kaj pa bi si še želele kot več 1000 samskih fantov, poletje, glasbo in dobro družbo. Za fanti ne smem več gledati, tako da, kolikor mi druga dekleta povedo na uho, boljše ne bi moglo biti. (smeh)

No, tvoje srce pa je že oddano. In sicer ga je osvojil Aljaž, ki je prav tako član ansambla Šepet. Kako se je začela vajina pravljica?

Najina zgodba se je pričela proti koncu poletja, ko sem imela prve vaje solo petja pri Romani Cafuta. Ko se spominjava tega dne, ugotavljava, da je to bila ljubezen na prvi pogled. Od tistega dne mi je Aljaž vsak dan zvesto pisal sporočila in seveda sem hitela odpisovati. Par nisva postala kar čez en teden ali mesec, ampak sva si dala čas, da se dobro spoznava. Tako da pika na i se je zgodila leto kasneje, ko se je le opogumil. (smeh) Danes pa nama teče že sedmo leto zveze, na kar sva zelo ponosna.

Je na obzorju morda tudi že poroka?

Ko so naju to vprašali novinarji leto nazaj, sva rekla, da nimava časa, ker vse konce tedna igrava, no, danes pa vam povem, da imava preveliko število povabljenih, da bi poroko izpeljala, saj nam korona standardi dovoljujejo za zdaj le še do 50 ljudi. (smeh) Malo za šalo, malo za res. Trenutno si dokončujeva skupno gnezdece, poroka je v načrtu zagotovo, a točnega datuma še ni.

Sta bila to poletje že kaj na morju? Vaju dopust še čaka?

Ker še nisva bila, naju v kratkem čaka oddih po Sloveniji. Letos sva se odločila raziskati Gorenjsko in našo Primorsko, saj sva zadnja leta obiskovala druge celine.

Glede na to, da sta v zvezi  že nekaj časa ... Kaj bi rekla, da je po tvojem mnenju recept za uspešno zvezo?

Kot vsaka zveza je tudi najina imela vzpone in padce. A obdržati zlato sredino, ja, res ni najlažje, nama uspeva s tem, da sva drug do drugega zelo odkrita in vsako stvar razrešiva takoj. Oba znava biti dokaj eksplozivna, zato vdihneva, se usedeva v avto, odpeljeva nekam, kjer je lep razgled in pogovoriva o stvareh, zaradi katerih prihaja do nesoglasij. Ker sva res kmalu začela, večkrat ugotavljava, da je tudi najin odnos skupaj rasel in se vsako leto izboljšuje. Drug do drugega sva zelo pozorna, in kar najbolj cenim v najini zvezi, je to, da znava na pogled popolnoma navaden dan začarati v nepozaben. Najraje si privoščiva kaj iz kitajskih restavracij, odideva do razglednih točk, razgrneva odejo, se stisneva in uživava v prečudovitem razgledu in dobri hrani. Srečo imava, da se dopolnjujeva, zato vem, da naju v življenju čaka še mnogo lepih trenutkov, mogoče že kar kmalu.