Narodno-zabavni glasbenik Sašo Avsenik nadaljuje družinsko tradicijo Slavka Avsenika, pionirja narodno-zabavne glasbe v Sloveniji. Ansambel bratov Avsenik, ki ga je Slavko Avsenik leta 1953 ustanovil z bratom Vilkom, še danes velja za najuspešnejšo slovensko glasbeno skupino in čevlji, ki jih je moral Sašo zapolniti, niso bili majhni. Z ansamblom Saša Avsenika nastopajo tako pri nas kot v tujini, število njihovih nastopov pa se povzpne vse tja do 190 na leto. Eden od nastopov, po katerem si bodo zapomnili leto 2020, je zagotovo tudi glasbeni festival Kraljica veselica. Dogodek, kot ga pri nas še ni bilo. 

Tvoj dedek Slavko Avsenik je legenda slovenske narodno-zabavne glasbe. Si bil zaradi tega kdaj pod pritiskom, da moraš zapolniti tako velike čevlje? 

Ja, lahko bi rekel, da je šlo za pritisk pred odgovornostjo. On je veljal za pionirja te glasbe, skupaj z bratom sta bila iznajditelja. Vedno sta bila povsod prisotna z veliko kvaliteto, se pravi kot ideje, ki sta jih vnašala v samo glasbo ter seveda tudi izvedbe. In vsakič, ko se nekje omeni priimek Avsenik, moramo paziti, da bodo na ime tudi v prihodnosti vezani lepi spomini in pridevniki.

Kaj je bil najboljši nasvet, ki si ga dobil od njega?

Da se vedno učim od svojega profesorja, to je od publike. Ta bo vedno tista, ki bo pokazala ali izbiramo prave komade, ali dobro igramo in ko delamo nove viže, ali smo jih naredili za njih, ali smo zgrešili. Ta nasvet mi še dandanes pride prav. Če opazuješ ljudi, se lahko naučiš kaj pričakujejo in kako oni vidijo tebe.

Na kakšen način želiš torej sam nadaljevati to tradicijo?

Dandanes je veliko glasbe, veliko je žanrov in tudi narodno-zabavna zvrst je dobila nove razsežnosti. Šla je v disko, pop in druge vode. Jaz pa si želim, da bi ostala z isto dušo, istimi vrednotami – družina, lepa narava, malo smo tudi patriotski, Slovenija, domovina ... To so besede, ki jih radi slišimo. Poleg tega je narodno-zabavna glasba, če se je lotiš pravilno, lahko tudi izziv za glasbenega profesorja. Želimo si, da se ne bi poslabšala in bi se nadaljevala v dobri kvaliteti.

Lani ste z ansamblom praznovali 10-obletnico delovanja. Na kateri dosežek v teh letih ste najbolj ponosni?

Dva sta. Eden je festival Avsenik iz leta 2013. To je bila zame osebno ena večjih življenjskih preizkušenj, ker sem imel v prvi vrsti starega očeta Slavka in predsednika Republike Slovenije. Z mojim ansamblom pa smo bili nosilci večera. Drugi dogodek se je zgodil v Cankarjevem domu, ko smo na oder povabili največje slovenske pevce. Z njimi smo naredili lep korak naprej na glasbenem področju in dokazali, da ni vse samo veselica.

Se morda še spomniš svojega prvega nastopa pred občinstvom? 

Spomnim se mojega prvega nastopa z ansamblom, ko sem imel tako veliko tremo, da sem pet minut pred nastopom rekel, da to še odigram, potem pa se tega ne grem več. (smeh) Imel sem res veliko tremo in ko je bilo nastopa konec, sem spoznal, da je občutek še toliko boljši, ko je bilo vse mimo. Ugotovil sem, da bi to še rad ponovil in to ponavljam še danes.

Ali morda tudi hčerka že goji ljubezen do narodne glasbe?

Na splošno sem že zaznal, da ima rada vso glasbo, zlasti, če so živahni ritmi. Zraven rada ploska, miga in takoj prime kakšno palčko in začne z njo udarjati. Če imam v naročju harmoniko, hitro pride preverit kakšno tipko. (smeh) Če so skladbe počasne pa že sedaj pri letu in pol hitro prestavi na naslednjo.

Kako se je spremenil tvoj stil življenja odkar si postal očka?

Bolj sem postal discipliniran. Bolj se zavedam tega, kar moram narediti, oddelati ... Čas, ki je bil prej namenjen kakšnim igram, gledanju televizije ... pa zdaj poskušam bolje izkorisiti z družino. Torej tudi prej grem spat in prej vstanem. Da lahko preden se drugi zbudijo, že kaj naredim in sem potem lahko z njimi.

Imate z ansamblom kakšen skupinski ritual pred nastopi?

Da damo drug drugemu mir, da se vsak lahko pripravi. (smeh)

Verjetno si marsikdo ne predstavlja, koliko nastopov imate v glavni sezoni. Kako visoka je številka?

Največ nastopov je bilo do sedaj 190. Ugotovili smo, da če želimo to vsi opravljati poklicno, jih mora biti vsaj 140. Torej držimo neko povprečje 160 nastopov na leto.

Ampak čas za dopust si verjetno vseeno najdete? Koliko vnaprej ga morate načrtovati?

Imamo načrtovano kar dve leti, ali celo tri leta vnaprej, če gre za kakšne večje dogodke. Te že toliko prej vpišemo v koledar, dopuste pa menjavamo. Nekaterim bolj paše julija, drugim avgusta ... Vsako leto spremenimo, ampak trenutno imamo recimo dopust že določen za leto 2022.

Kakšna je razlika med publiko v tujini in pri nas? Smo Slovenci sicer veliki veseljaki?

Slovenija je majhna in ne moreš imeti istega programa za vse leto. Za nas so štiri regije in z enim repertoarjem se ne moreš vrnit tja tridesetkrat, ampak ga moraš ves čas spreminjati. V tujini je drugače. Tam je ogromen trg in ansambel pride tja enkrat na pet do deset let, in zaigra svoje največje uspešnice. Tudi veselje je tam drugačno kot pri nas, kjer je ta glasba prisotna vsak dan. Meni osebno je slovenska publika najljubša, ker radi pridejo na naše veselice, radi kupijo vstopnico za koncert in to je v Sloveniji popoln paket.

Se ti zdi, da mladi na veselice hodijo predvsem zaradi druženja in alkohola, ali jih večina tudi spoštuje narodno glasbo?

Veselice so zelo različne, tudi kraji so različni in njihove tradicije. Nekje je tradicija, da se na koncu pol šotora skoraj podere, ampak to je zelo redko. Tako bi rekel ... Meni je všeč, da če prideš na deželo, je tam neka 'deželna' kultura in temu primerno veseljačenje. Tega si želijo tudi vsi tisti, ki pridejo z mesta. Kar se tiče popivanja pa sam opazim, da je dandanes kakšen taksi več pred šotorom .. To se nam zdi pohvalno in mi slabih izkušenj z razvrati na veselicah nimamo.

Kako strastni oziroma zvesti so vaše oboževalci?

Lahko rečem, da smo imeli v preteklosti kakšno skupino ljudi, ki je prišla na vsak nastop, ali pa kakšni posamezniki, ki so bili na vseh naših veselicah ... Morda kakšna oboževalka, ki ji je bil všeč kakšen član, bila pa je tudi skupina mladih, ki si je zadala cilj, da pride na vse veselice, natisnili so si celo majice. Za nas je bilo super, ker smo točno vedeli, pri kateri skladbi bodo začeli plesati.