Kaj vam pomeni narodno-zabavna glasba?

Z narodno-zabavno glasbo smo se srečevali in jo spoznavali že v otroških letih in nekako nam je zlezla pod kožo, kot se reče. Nam,  izvajalcem, je v veliko čast in privilegij izvajati skladbe naših predhodnikov. Same skladbe so nam zelo blizu, saj z glasbo in besedili opevajo lepoto naše dežele, delo in navade preprostih ljudi, ljudske običaje.

Kako pestri so vas toplejši meseci, ko je sezona gasilskih veselic?

Glede na to, da nastopamo tudi v tujini, so naši nastopi razporejeni praktično čez celo leto. Seveda se število nastopov v toplejših mesecih poveča.

Ampak čas za dopust si verjetno vseeno najdete? Koliko vnaprej ga morate načrtovati?

Običajno poskušamo že v začetku leta, glede na nastope, uskladiti dopust (največ 7 dni). Za kratke oddihe pa izkoristimo nekaj dni med posameznimi nastopi.

Je kakšna zabavna anekdota, ki se je vašemu ansamblu zgodila na odru?

Na naših nastopih skladbe v celoti izvajamo v živo in tako se marsikaj lahko dogodi med izvajanjem. Na primer: zgodilo se nam je že, da smo skladbo, ki smo jo želeli zaigrati, pričeli vsak po svoje.

Imate tudi kakšne zanimive izkušnje z oboževalci/oboževalkami?

Tako v Sloveniji, kot v tujini smo si nabrali nekaj oboževalcev, ki nam po svojih možnostih sledijo na nastopih. Z nekaterimi izmed njih smo postali dobri prijatelji, celo tako dobri, da nam za naše osebne praznike poklanjajo manjša darila.

Kakšna je razlika med publiko v tujini in pri nas? Smo Slovenci sicer veliki veseljaki?

Slovenci se znamo veseliti in zabavati, vendar tudi obiskovalci prireditev v tujini ne zaostajajo za nami.

Zdi se, da se nad njo navdušuje tudi vedno več mladih. Ali opažate na svojih nastopih veliko mladih?

Dejstvo je, da starejša populacija, ki se je v svoji mladosti navduševala nad to glasbo, manj zahaja na veselice in glasbo posluša bolj preko radijskih postaj ali gleda na televiziji. Res je, njeno mesto vse pogosteje in v veliki večini zavzema mladina.

Se vam zdi, da mladi na veselice hodijo predvsem zaradi druženja in alkohola, ali jih večina tudi spoštuje narodno glasbo?

Mladi hodijo na veselice zaradi različnih interesov, naj si bo zaradi glasbe, druženja, zabave, plesa. Vsekakor pa vsaj za tisti čas pozabijo na svoje skrbi in težave.

Kako strastni oziroma zvesti so vaši oboževalci?

Nekaj naših najzvestejših oboževalcev redno prihaja na naše nastope. Vsako leto okrog martinovega, pa jih popeljemo na izlet po različnih, zanimivih krajih Slovenije.

Kakšna se vam sicer zdi prihodnost narodno-zabavne glasbe v Sloveniji? Bodo mlajše generacije nadaljevale tradicijo?

Za prihodnost narodno-zabavne glasbe se nam v Sloveniji ni treba bati, saj je vedno več mladih, ki se ukvarjajo s to zvrstjo glasbe, ogromno mladih pa se ob njej zabava. Mlajše generacije glasbenikov imajo glasbeno znanje, imajo pa tudi številne glasbene vzornike starejše generacije.

Kako gledate na mlajše ansamble? Kot na konkurenco ali kot na pozitivno ohranjanje te zvrsti glasbe?

Vsi smo enkrat bili na začetku in vsi začetki so težki. Z vztrajnostjo in odrekanjem bodo prav ti mladi ansambli ohranjali to zvrst glasbe.

Katera lastna skladba je članom ansambla najbolj pri srcu?

V vseh letih obstoja našega ansambla je nastalo kar nekaj lastnih skladb. Vsaka je po svoje zanimiva nebi pa kakšne skladbe posebej izpostavil.

Kaj pa od drugega izvajalca?

V vsej zgodovini narodno-zabavne glasbe je nastalo mnogo čudovitih skladb različnih izvajalcev. Med vsemi temi skladbami bi bilo težko izbrati eno ali več njih, ki bi nam bila posebej pri srcu.

Koga od slovenskih narodno-zabavnih ansamblov na sploh najbolj občudujete in se vam zdi, da je veliko doprinesel na tem področju?

Samo ime ansambla Veseli Begunjčani pove, da prihajamo iz Begunj na Gorenjskem, rojstnega kraja ustanoviteljev legendarnega ansambla bratov Avsenik, naših vzornikov. Ansambel bratov Avsenik je narodno-zabavno glasbo ponesel po svetu, obenem pa s svojimi skladbami svetu predstavil našo čudovito Slovenijo. Poleg bratov Avsenik pa ne moremo mimo drugih izvrstnih ansamblov, kot so; Alpski kvintet, Slovenski muzikantje, ansambel Lojzeta Slaka, ansambel Franca Miheliča in drugih, ki so prav tako, vsak na svoj način, pisali zgodovino narodno-zabavne glasbe.