Za tabo je neverjetna izkušnja, uvrstila si se v finale osme sezone MasterChefa in na koncu osvojila drugo mesto. Ko zdaj pogledaš nazaj, kako bi opisala to, kar si doživela?

To izkušnjo bi opisala kot eno najlepših, ki sem jih doživela v življenju. Sicer je bila veliko bolj naporna, kot sem si predstavljala, da bo, ampak mi ni žal. Če bi se odločala še enkrat, bi se odločila popolnoma enako.

Kateri trenutek v tekmovanju ti je bil najlepši in kdaj ti je bilo najtežje?

Najtežje mi je bilo, ko smo dobili pisma domačih. Že tako mi je bilo takrat zelo naporno, ker sem jih res pogrešala, pismo pa me je do konca zmedlo in bi rekla celo, da mi je kuhanje takrat to otežilo. Najlepši trenutek pa se je zgodil, ko sem izvedela, da grem v finale. Tega res nisem pričakovala, ko so me domači prijavili, si res nisem mislila, da bom prišla tako daleč. Edino, kar sem si želela, je bilo, da ne izpadem prva (smeh). Da sem prišla tako daleč, mi je bilo res nekaj najlepšega.

Celotna izkušnja v MasterChefu te je zagotovo zaznamovala in spremenila. Kako bi rekla, da je Evita, ki je vstopila v MasterChef, drugačna od te, ki zdaj stoji pred mano?

Evita danes se od tiste izpred nekaj mesecev razlikuje predvsem po tem, da veliko bolj verjame vase, še posebej kar se tiče kuhanja. Veliko več si drznem stopiti izven svojih okvirjev, začela sem ustvarjati v kuhinji.

V finalu si po prvi jedi vodila. Kaj ti je šlo takrat po glavi?

Ful mi je bilo lepo, dobro mi je bilo, a nisem se želela preveč obremenjevati s tem, ker sem vedela, da se lahko vse še spremeni in da to nič ne pomeni. Vedela sem, da moram ostati zbrana in kuhati po svojih najboljših močeh.

Letošnji finalni teden je bil vseeno bolj sproščen zaradi prijateljstva med tremi finalisti, medtem pa so vam drugi očitali, da ste hijene, ki si tega ne zaslužijo. Kaj jim odgovarjaš?

V polfinalu si Binetu rekla, da si ne znaš predstavljati, da bi delala kaj drugega, celo fakulteti si se odpovedala za vstop v MasterChef kuhinjo. Kak je torej tvoj načrt za naprej?

Zdaj sem se vpisala na fakulteto, vem, da je prav, da imam neko varnost, še posebej ker sem bila na gimnaziji in s tem si ne morem kaj dosti pomagati. Sicer v kuhariji lahko uspeš tudi brez fakultete, a prav je, da imam neko varnost. Sem pa rekla, da ima kuhanje še vedno prednost, če bom čutila, da ne zmorem obojega.