V preteklih tednih si sodnike večkrat navdušila, v petem tednu pa se je več takih, ki ste veljali za uspešne, znašlo v izločitvenem izzivu. Kaj ti je šlo po glavi na začetku tistega dne? Koga si dojemala kot največjo konkurenco?

MasterChef je tekmovanje, v katerega se podajaš z zavedanjem, da vsak teden nekdo izpade in da je to odvisno samo od tega, kaj pokažeš z zadnjim krožnikom oz. kako se izkažeš na zadnjem izzivu. Tudi ta teden ni bilo nič drugače, zato sem se v ta izločitveni izziv podala tako kot v vsakega do zdaj – pozitivno, čim bolj zbrano in brez strahu, pa naj se zgodi, kar se mora. Dogajanje v MasterChef kuhinji je zelo nepredvidljivo in moje vodilo od samega začetka je, da nobenega sotekmovalca ne podcenjujem, ker smo tam vsi z nekim namenom, velikim potencialom in konec koncev še tako dobrega tekmovalca lahko odnese za nekoga zelo banalna stvar, kar se je dokazalo že večkrat. 

Izziv z rigatoni se ti je sprva zdel precej enostaven, a si hitro spoznala, da si se uštela. Kaj je šlo narobe?

Zarečenega kruha se največ poje in ta rek se je zopet potrdil v mojem primeru. Na videz še tako enostavna stvar se lahko na koncu spremeni v nočno moro, in to ravno takrat, ko to najmanj pričakuješ. S samo tehniko izdelovanja rigatonov načeloma nisem imela težav. Največja težava tega izziva pri meni je bilo testo, ki sem ga umesila premehko. In s slabim temeljem ne moreš dostaviti dobrega končnega izdelka. Premehko testo sem reševala s tem, da sem ga mokala in na ta način iz njega vlekla vlago, ga poskušala osušiti, vendar je to trajalo predolgo.  Res sem se trudila od prve do zadnje minute in nisem želela obupati, vendar sem morala zasluženo premoč priznati ostalim sotekmovalcem in sotekmovalkam.

Na koncu si se znašla ena na ena z Brino. Kako si dojemala te trenutke, ko si se (najbrž) zavedala, da te od odhoda domov potencialno loči le eno kuhanje?

Bitke ena na ena so velik pritisk, dodatno težo pa prinese dejstvo, da se v boj podajaš z osebo, ki čuti hrano na podoben način kot ti, ki ji kuhanje res pomeni ogromno in veš, kakšen kuharski potencial je. Na trenutke se ti zdi krivično, da sva se ravno midve znašli v takem položaju, potem se zbereš in razmišljaš o tem, da moraš dejstvo sprejeti in se potruditi po svojih najboljših močeh, zato začneš naposled razmišljati samo o tem, kaj boš skuhala. Preprosto sem želela užiti tiste potencialno zadnje trenutke v MasterChef kuhinji, uživati in biti to, kar sem. 

Verjamem, da je bila ta izkušnja zagotovo neprijetna, a vendarle: kaj ti je dala?

Ta izkušnja gotovo sodi med tiste, iz katere se naučiš zaupati in še bolj verjeti vase. Je še en pokazatelj, da v življenju ne gre vse po načrtih in ni vedno vse rožnato, je pa seveda dobro, če se znaš iz tega pobrati.

Brina je odšla, ti ostajaš. Si po tem dnevu morda kaj spremenila svojo taktiko? Kakšna je?

Brini bi rada zaželela vse dobro, ker menim, da se njena kuharska pot z odhodom iz MasterChefa ni zaključila, temveč šele dobro začela. Moja taktika že od začetka ostaja enaka, dokazovati se iz izziva v izziv, kuharsko rasti in se veliko učiti, poskušati dostavljati najboljše, kar se da, predvsem pa si ne postavljati prevelikih ciljev in pričakovanj – korak za korakom. Mi pa ta izziv predstavlja tudi neko streznitev, da nikoli zares nisi varen, zato si želim sebi in ostalim dokazati, da je bil moj o(b)stanek zaslužen in se bom zaradi tega še bolj trudila tudi naprej. 

Kako sicer dojemaš dogajanje v MasterChef kuhinji zdaj, ko šov spremljaš prek televizije?

Ko gledaš sebe po televiziji, se ti odpre čisto druga perspektiva, spoznaš se skozi oči tretje osebe, vidiš stvari, za katere sploh nisi vedel, da so del tebe. Vse skupaj pa še enkrat podoživiš, vidiš komentarje ostalih sotekmovalcev in sotekmovalk, za katere prej nisi vedel. In čeprav si del tega in si oddajo soustvarjal, me vedno znova kakšna stvar preseneti.