Lik, ki ga oblečeš in razumeš

Tanjino delo je nevidno in hkrati povsod. Njeni kostumi so vizualni jezik, ki tiho pripoveduje zgodbe vsakega posameznega lika. "Vse se začne z branjem scenarijev, spoznavanjem zgodbe in likov. Za vsak lik dobim napisano predzgodbo, nekakšno ozadje, da si lažje predstavljam njegovo zgodovino, karakter in motive. Na podlagi tega začnem razmišljati o kostumih za posamezno vlogo," pojasni Tanja. Gre za proces, ki se začne že dolgo pred tem, ko igralec stopi na snemalni prizorišče, in traja še dolgo potem.

"Vse to se zlije v celoto, ko dobim informacijo o tem, kdo igra posamezno vlogo. Lažje je razmišljati o kostumu, ko vidiš pred sabo obraz in postavo igralca. Naslednja faza je izdelava moodboarda." Njeni moodboardi so nekakšen prvi vizualni utrip lika. Skice, slike, materiali. Nato sledi intenzivno usklajevanje z režiserji, igralci, producenti. "Vedno prisluhnem režiserju, ker ima on v glavi celotno sliko projekta, in upoštevam tudi igralčeve želje. Ko vse dorečemo, gremo v nakup oblačil, kostumske probe se fotografirajo in slike se pregledajo ter prekomentirajo skupaj z režiserjem pred snemanjem."

Laro je že od samega začetka videla v oblačilih iz naravnih materialov

Občutek za karakter in za človeka je pri Tanji neverjetno oster. Ko govori o Lari, glavnem liku serije, je jasno, da se je s tem likom povezala že od začetka. "Opisana je bila kot okoljevarstvenica in morska ekologinja, ki se potaplja. Naj bi bila zlita z naravo in iz štarta sem si jo zamislila v oblačilih iz naravnih materialov, da kupuje v trgovinah z rabljenimi oblačili, ker skrbi za okolje. Ker sem vedela, da bomo večino njenih prizorov iz prve sezone posneli na morju, v kampu, so se mi za njen lik kratke jeans hlačke pokazale kot najboljša poletna možnost v kombinaciji s platnenimi Allstarkami."

Ko so za vlogo izbrali Gajo Filač, je začela lik še bolj konkretno oblikovati. "Potem sem čisto spontano dodala še pletene ali kvačkane tope. Ti so postali kar priljubljeni," pravi z nasmeškom. "Ena mi je celo sporočila, da si je sama skvačkala majico v Larinem slogu. Take stvari me vedno razveselijo in mi dajo potrditev, da smo naredili nekaj dobrega."

Čeprav se v tujini o modnih vplivih serij, kot sta Evforija ali Nasledstvo, razpravlja na forumih in v modnih blogih, je pri nas ta pojav bolj redek. Tanji je z Laro uspelo nekaj, kar je redko: "Pri nas se to ne dogaja, bila sem zelo presenečena," nam je zaupala.

Ko navdih pride iz filma

Tanja ima rada filme, in to se pozna tudi v njenem delu. Njeni liki so pogosto navdihnjeni s filmsko zgodovino. "Za lik Nade sem črpala navdih iz filmov Woodyja Allena in njegove muze Diane Keaton. Ona je v filmu Annie Hall iz leta 1977 nosila kravate in brezrokavnike, in Nada kot psihoterapevtka se mi je zdela primeren lik, da lahko rekonstruiram ta videz v moderni različici. Z Aleksandro sva imeli sestanek, kostumsko probo, in bila je navdušena nad idejo."

Nada, psihoterapevtka z nekoliko retro, a zelo premišljenim slogom, je eden izmed njenih najljubših likov. "Dodali sva tudi široke pasove z velikimi sponkami, ki ji poudarijo postavo. Aleksandra je s svojo pojavo dodatno nadgradila kostume."

Julija, Meri in moč kostuma pri razvoju lika

Tanja tudi pri Juliji ni imela lahke naloge, sploh ker gre za lik, ki se nenehno razvija. "V prvi sezoni je negativka, ampak sem hotela, da je kljub negativnemu karakterju na nek način všečna gledalcu. Zato je oblečena barvito, vedno samo v eni barvi od nog do glave, njen slog je strog, barve so močne, izrazite in odražajo njen čvrst karakter." Šele v drugi sezoni, ko postane bolj ranljiva, se pobota z očetom, postane boljša mama in se prelevi v pozitiven lik, jo je začela oblačiti v bolj ženstvene obleke.

Vsak lik dobi svoj glas tudi skozi tkanine. Meri, lokalna tračerka, je v pisanih rožah in kričečih tonih. "Njen kostum je bil glasen, tako kot je bila glasna tudi ona. Vedno ko si jo videl v teh barvitih opravah, pisanih rožah, si kar slišal njeno opravljanje in vmešavanje v življenja ljudi v kampu," pravi Tanja in ob tem doda, da ji je pomembno, da že z enim pogledom gledalec zazna, s kom ima opravka.

Poletje proti mestu

Serija Skrito v raju se dogaja na dveh izrazito različnih lokacijah – istrski kamp ob morju in ljubljanska klinika. "Pri seriji mi je pomagalo življenje v kampu, kjer so morje, plaža in borovci še dodatno poudarili ta poletni videz. Na morju so bili vsi zelo sproščeno oblečeni, v optimističnih barvah in veselih krojih, tako da se je takoj opazila razlika med kampisti in Ljubljano, kliniko Stainer, Julijo, Pečnikom, Božičem. Ti so bili oblečeni poslovno, v obleke in svojim vlogam primerno," nam je zaupala.

Zasnova kostuma pa ni le umetnost, je tudi znanost, predvsem kadar gre za snemanje, kjer se prizori ne snemajo po vrsti. "Imeti moramo zelo dobro organizirano kontinuiteto. Ne sme se nam zgoditi, da igralec pozvoni na vrata v modri majici in v naslednjem kadru vstopi v zeleni." Vse to pomeni tudi izjemno natančno beleženje, fotografiranje, katalogiziranje. Že en sam napačen kos oblačila lahko podre občutek resničnosti.

Veliki finale pod borovci

Poseben izziv pa je bila tudi zadnja, svečana scena, kjer se zbere celoten igralski ansambel. "Ker bodo gledalci to videli šele proti koncu druge sezone, ne bom ničesar razkrivala. Lahko samo rečem, da so vsi svečano oblečeni," pove in doda: "Bil je trenutek, nabit s čustvi. Konec snemanja, slovo od kampa Paradiso in eno poglavje, ki se je zaprlo."

"Vsak lik mi je bil poseben izziv. Ker se med seboj zelo razlikujejo, sem poskusila ustvariti paleto različnih kostumov, da se že na prvi pogled vidi, kdo je kakšen." In to je Tanji uspelo. S svojim delom ni le oblekla likov – dala jim je identiteto, zgodbo in prepoznavnost.