Avstralska glasbenica Sia, ki je v zadnjih letih nanizala številne hite, ob tem pa skrbela, da je njen obraz vedno skrit, je leta 2021 režirala glasbeno dramo z naslovom Music, v kateri spremljamo preprodajalko drog, ki postane skrbnica svoje polsestre z imenom Music, ki se poleg težkega najstništva bori z avtizmom. Do težave pa je prišlo, ko so številni mediji poročali, da naj bi film avtizem predstavljal na problematičen način, saj naj bi avtistično vlogo igrala neavtistična igralka.

Poleg tega naj bi se film premalo osredotočil na dejansko tematiko avtističnega dekleta. Sia naj bi film posvetila skrbnikom in skupnosti avtistov, vendar brez vključevanja te skupnosti v produkcijo. Kritike je sprožila tudi glavna igralka Maddie Ziegler, ki je med pripravami na vlogo opazovala in posnemala obnašanje avtističnih napadov, kot so jih prikazovali na posnetkih na YouTubu. Javnost je prav tako razburila napačna uporaba preventivnih tehnik, kot je omejevanje gibanja v ležečem položaju, ki se je pojavljala v filmu. Takšna praksa je že večkrat povzročila smrtne žrtve.

Po premieri je film prejel številne kritike, saj naj bi bil škodljiv za avtiste. Sia je ameriškim medijem priznala, da je bila po premieri samomorilna in se je odločila za zdravljenje. Nedolgo zatem se je na Twitterju javno opravičila in napovedala, da bo odstranila sporne prizore iz filma. Priznala je, da njena raziskava ni bila dovolj temeljita in obširna ter da je to njena odgovornost.

Ko se je javnost končno umirila, pa je Sia ponovno šokirala. V intervjuju s finalistko serije Survivor, Carolyn Wiger, je priznala, da je bila tudi sama diagnosticirana z avtizmom. "45 let sem si govorila, da si moram obleči človeško obleko. Šele v zadnjih dveh letih sem postala popolnoma jaz," je dejala Sia.

Občutek igranja vloge, kot da bi igrali vlogo nekoga drugega, je ena od značilnosti avtizma, imenovana maskiranje. To je proces, pri katerem oseba spreminja ali prikriva svojo naravno osebnost, da bi se zdela kot nevrotipična. Društvo za pomoč mladostnikom in odraslim s spektroavtistično motnjo trdi, da se je pogostost avtizma v zadnjih dveh desetletjih povečala za več kot 10-krat, v Sloveniji pa približno 20.000 ljudi trpi za motnjami avtističnega spektra. Avtistični spekter zajema širok nabor primanjkljajev in sposobnosti. Simptomi se med posamezniki razlikujejo, vendar nekateri pogosti primeri težav vključujejo asocialnost, počasen razvoj in izgubo govornih ter jezikovnih veščin, ponavljajoče in nenavadno vedenje ter različne odzive na dražljaje.