Tisti, ki so jo poznali, so povedali, da je bila 17-letna Ashley Duncan priljubljena dijakinja srednje šole v Bellairu. Igrala je odbojko in imela mnogo prijateljev. A očitno je imela težave, o katerih ni želela govoriti z nikomer in ki so jo močno obremenjevale. "Končno imam pištolo," je na Twitterju objavila 17-letnica in pripela fotografijo pištole. Številnim se je zdela objava zabavna in nihče ni razumel, da je najstnica v težavah, da ima dejansko v posesti pištolo in namerava z njo kaj storiti. Nato je Ashley objavila še: "Življenje ni vredno trpljenja. Če veš ali si kdaj vedel, kako je, če si želiš umreti vsako minuto, sekundo, uro, dan, teden, leto, potem veš, kako se počutim … Ne trpim zaradi financ, prizadeta sem tako čustveno kot duševno, in mislim, da je to trpljenje najhujše." Tudi te objave ni nihče razumel kot klic na pomoč. Najstnica je dodala: "Sprašujem se – ali se ne morem sama odločiti, da bi rada umrla? Sem obupana. Nekega dne me ne bo več tu in to bo najsrečnejši dan v mojem življenju … Naveličana sem vsega in končala bom s tem življenjem."  Na isti dan je nato objavila še eno opozorilo, na katerega se znova ni odzval nihče. "Zdi se mi, da me Bog kaznuje s tem, da me drži pri življenju. Edina stvar, ki me je razveseljevala, me je zapustila … Obupana sem," je objavila. Nato je storila samomor.

Nihče ni razumel klica na pomoč

Nihče ne ve, kaj je tista 'stvar', ki jo je osrečevala, a jo je zapustila, ampak tisti, ko jo poznajo, domnevajo, da je mislila na fanta, s katerim sta se razšla. Na ljubezenske težave je namreč namignila v enem izmed predhodnih objav, v kateri je zapisala: "Moje srce je strto. Ne trudim se pobrati koščkov srca in na nikogar se ne bom naslonila, da mi bo pomagal. Tako zelo je strto." Ashleyjina mama je razočarana, ker je hči raje, kot da bi jo prosila za pomoč, svoje težave zapisala na Twitter. "Sploh nisem bila pozorna na njeno sporočilo, vedno se je šalila iz mnogo stvari," je za spletni portal khou.com povedala Theresa Sosa. "Niti pomislila nisem, da misli resno." Neznani prijatelj pokojne, ki objavlja pod psevdonimom osamabin_leenin, je dodal: "Ravnokar sem prebral tragično novico in sem res žalosten, Noro, da nekdo napiše takšna sporočila in tega nihče ne zazna kot problem." Podobno je nad situacijo razočarana še ena uporabnica Twitterja PattyChacon, ki je zapisala: "Mnogi uporabljajo družbena omrežja, da bi izrazili svoje občutke in poiskali pomoč, podporo. Če se ti zdi, da nekdo išče pomoč, pomagaj mu!"

Vsako sporočilo je treba jemati resno!

Bill Berger, ki se ukvarja s preprečevanjem samomorov, je komentiral, da je objavljanje na družbenih omrežjih dandanes nadomestilo komunikacijo v živo, kar pomeni, da je zdaj najstnikom v težavah težje pomagati. "Včasih smo se pogovarjali na štiri oči, zdaj pa se osebe s težavami skrivajo za zidom, imenovanim internet," pravi. Mnogi naj bi čustva lažje izražali prek interneta, ker jim pri tem nikogar ni treba pogledati v oči, težje pa je zaznati težave posameznika, saj nikoli ne moremo z gotovostjo razbrati, v kakšnem razpoloženju je bila oseba med pisanjem nekega sporočila.

Če ste v stiski ali razmišljate o samomoru, je pomoč na voljo pri vašem osebnem zdravniku, lahko pa pokličete tudi na katero od spodnjih številk:

112 – Reševalna služba
01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (med 19. in 7. uro zjutraj)
080 12 34 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (med 12. in 22. uro)
116 123 – Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (24h / dan)