Kaj je ajurveda?

Ajurveda je tradicionalna indijska medicina, je najstarejši znani medicinski sistem, saj so se vsi drugi razvili iz nje, pravi zdravnica in svetovalka ajurvedske medicine Biljana Dušić. Ajurveda je skozi zgodovino doživela veliko sprememb – nanjo so med drugimi vplivali tudi Arabci – vendar so principi ajurvede vedno ostali enaki, ne glede na šole, ki jih je precej. Tudi mnogi karizmatični ajurvedski zdravniki so oblikovali svoje šole, kar pa je vedo le še obogatilo. Na zahod jo je prinesel Mahariši, ki je tradicionalno znanje precej oklestil, da so ga zahodnjaki lažje doumeli, je pa ohranil njene principe. Ti izhajajo iz pristopa k življenju, ki je lasten indijskemu razmišljanju.

Ajurvedski principi

Prvi princip pravi, da sta svetova v nas in okoli nas povezana (mikrokozmos in makrokozmos) – tako je zdravje enote vedno povezano z zdravjem celote.

Po drugem principu sta človek in univerzum manifestacija medsebojnega delovanja velikih petih elementov, ki so nastali v trenutku namere duha, da se manifestira; na človekovem telesnem nivoju tvori povezava teh elementov tri osnovne fluide ali doše, ki določajo človeka – to so vata (kombinacija elementov etra in zraka), pitta (ogenj in voda) in kapha (voda in zemlja). Po ajurvedi se individualna konstitucija zakodira v trenutku spočetja, ti trije fluidi pa človeka določajo duševno in somatsko ter so v vsakem od nas zastopani v določenem, samo nam lastnem razmerju. Individualna konstitucija se do konca človekovega življenja ne spreminja, razen bolezensko.

Tretji princip pa pravi, da je za zdravo življenje človeka potrebno, da so vse tri doše v ravnovesju. To pomeni, da moramo s svojim načinom življenja, prehranjevanjem, dnevnimi navadami, fizično aktivnostjo, načinom sproščanja in podobno poskrbeti za to skladnost. Po tem principu se v ajurvedi tudi lotijo terapije – da zmanjšajo, česar je preveč, in povečajo, česar je premalo. Le v ravnovesju vseh treh fluidov oz. petih elementov telo deluje skladno in človeku omogoča bolj ubrano življenje.

Odnos med ajurvedo in zahodno medicino

Glede na svoje izkušnje Biljana Dušić pravi, da se ajurveda in zahodna medicina nikjer ne izključujeta. Obe delujeta v smislu ohranjanja človekovega zdravja. Tudi medicinska znanost vse bolj ugotavlja, kar je v ajurvedi veljalo že pred več tisočletji: da ima vsaka celica svojo zavest, da deluje kot zavestna enota. Naše telo je sestavljeno iz velikega števila teh enot, ki se združujejo v različna tkiva in organe, ki so prav tako zavestne enote. Ajurveda pa tem dejstvom dodaja še eno – da vse enote povezuje individualizirana točka duha, enote pa delujejo v skladu z njeno namero.

Kako nastane bolezen

Tu tudi najdemo izvor bolezni: če nekatere od teh enot – bodisi gre za celico, organizem ali našo osebnost – izgubi ali namenoma pretrga stik s tistim, kar drži skupaj te enote in omogoča njihovo skladno delovanje, potem nastane bolezen. Splošno gledano je ajurveda, ko je v naši kulturi postala popularna, nekaj dobila in nekaj izgubila. Ljudje, ki se želijo z njo spoznati na zrel in poglobljen način, imajo to možnost, po drugi strani pa lahko ajurveda izgubi kredibilnost s površnim pristopom in masovnim marketingom. Tako lahko površen človek na podlagi površne obravnave ugotovi, da ajurveda "ne deluje"! A vsak medicinski sistem, vključno z našo – zahodno medicino, od človeka terja trud in soodgovornost za njegovo zdravje.

Instant medicina

Žal gre družbeni medicinski sistem vse bolj v smer "instant" pristopa k zdravju – antibiotik, pa bo hitro dobro! To zame ni medicina, to je slabo obdobje v razvoju medicinskega sistema, še posebej zahodnega, pravi Biljana Dušić. Medicina je znanost s svojimi principi, iz katerih tudi izhaja in bo sčasoma, ko bo dosegla starost ajurvede, prišla do iste realnosti in istih zaključkov, izraženih v svojem jeziku. Tudi ajurveda in tradicionalna kitajska medicina imata svojega. Dušićevi se zdi nesprejemljivo, da človek zaradi ajurvede opušča zdravljenje, ki ga je začel z zahodno medicino. Obe znanosti gresta lahko z roko v roki, bistven pa je človekov vložek v zdravljenje – če nekdo verjame v določen način zdravljenja, lahko z močjo svojega uma, s svojo globoko vero, za ozdravitev naredi več kot tisti, ki se prepušča samo zunanjim dejavnikom.

Prednosti ajurvede

Prednost ajurvede pred sodobno medicino, kakršna je trenutno slednja v tej fazi svojega razvoja, je ravno v tem, da bistveno prej zazna in prepozna neravnovesja v telesu. V ajurvedi je šest stopenj razvoja bolezni oz. neravnovesja fluidov, ki tvorijo individualno konstitucijo. Vse stopnje imajo svoje simptome. Šele v peti stopnji, ko se je neravnovesje poglobilo in so fluidi ušli iz svojih t. i. domovanj, našli šibko točko in se v njej naselili, lahko zahodna medicina "ujame" bolezen. Tu je zagotovo prednost ajurvede, da pri človeku, ki ima senzibilen odnos do svojega telesa in duševnosti ter ga neravnovesje teži, prej zazna simptome. Aspekt preventive je v ajurvedi izredno poudarjen. Človeka tudi vedno znova postavi pred nalogo, da definira svoj odnos do sebe in do sveta, do življenja z velikim Ž, do univerzuma ali do boga, kakor koli temu rečemo – to je bilo za ljudi v vseh obdobjih najtežje. Če je ta odnos neskladen, če človek nase in na svojo svobodno voljo ne gleda kot na del celote, potem je to huda pomanjkljivost uma, ki se prej ali slej odrazi na fiziološkem zdravju. Eden od osnovnih pristopov v ajurvedi je, torej, da človeku pomaga spremeniti tudi njegovo notranje doživljanje življenja. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da fizično telo sicer pozdravimo, vendar se bolezen ponavlja, ker je matrica uma ostala enaka. Na neki določeni točki se mora človek zavestno odločiti, da se bo spremenil. V to nas dostikrat prisili življenje samo, vendar mora odločitev dozoreti. Ni vsak pripravljen na spremembe v svojem življenju, dokler ne pride čas za to. Tudi to je del ajurvede in življenjske modrosti na splošno. Velikokrat je ravno bolezen znak, da je ta čas prišel.

Poiščimo svetovalca

Najbolj varno je, da vsi, ki bi si radi pomagali s tisočletnim znanjem in modrostjo ajurvede, poiščejo svetovalca, strokovnjaka na tem področju. To velja tudi za preventivo. Ajurveda namreč terja veliko teoretičnega razumevanja in izkušenj, tako kot medicinska znanost. Ni dovolj, da človek iz razpredelnic na spletu določi svojo konstitucijo, še posebej, če v sebi že čuti neravnovesje. V večini primerov je konstitucija posameznika kombinacija dveh ali celo treh doš, kar terja precej prilagojen pristop tako k prehrani kot tudi letnemu času, trenutnemu stanju človeka in njegovim zmožnostim za spremembe, poudarja Biljana Dušić.

Terapije v ajurvedi

Ajurveda pozna različne terapevtske metode. Zdravila so predvsem zeliščni in mineralni pripravki ( npr. Shilajit ), ki jih v Sloveniji lahko dobimo kot kapsule ali tablete. Potem so tu še čaji in pripravki iz različnih olj ter ghija, ki ga v Indiji izjemno cenijo kot eno najbolj plemenitih maščob. Eden od terapevtskih pristopov v ajurvedi je tudi joga in njene tehnike. Pomaga predvsem pri problematičnem funkcioniranju energijskih centrov – čaker, ki so v določenih delih tesno povezani s stanjem hrbtenice. Z vajami joge se odpre glavna energetska os vzdolž hrbtenice in potem tudi eterični kanali, po katerih potuje življenjska energija. Ključni del terapije je tudi prehranjevanje – hrana, ki jo zaužijemo trikrat na dan od rojstva do smrti, nas določa na zelo pomemben način. Obstaja še veliko pristopov, ki so za nas malo bolj "eksotični" in jih tu tudi redko uporabljamo.

Zdravljenje, ki terja čas

Večinoma ajurvedsko zdravljenje zahteva določen čas, v katerem se v telesu nekaj predrugači. Tudi v ajurvedi, seveda, obstajajo zdravila za akutne primere. Za temeljito zdravljenje in trajne rezultate pa je najprej potrebno pacientovo popolno sodelovanje in nekaj mesecev, v katerih se pokažejo pomembni rezultati. Ko človek predrugači matrico oz. vzorce v svojem telesu in umu, nastopi zdravje kot trajno stanje. Pri človeku, ki ga že pestijo določene posledice bolezni, pa raven zdravja, ki je pri njem mogoča.

Vloga karme

Za ajurvedo je dejstvo tudi usoda, ki jo ima vsak od nas. Nekateri lahko brez praske preživijo hudo nesrečo, drugi pa si lahko med padcem z vznožja stopnic zlomijo vrat in umrejo. V ajurvedi temu pravimo karma. Vsi imamo svojo zgodbo, ki je relevantna za našo zdajšnjo življenjsko izkušnjo, in sežemo lahko samo tako daleč, kot ta zgodba dovoli. To velja tudi za ajurvedo. Vsak zdravnik, ne glede na sistem, lahko marsikdaj vidi, da bi telo s pravilnim pristopom k zdravljenju doseglo ravnovesje, lastnik tega telesa, človek, pa ga s svojim umom in življenjsko situacijo onemogoča. Zdravljenje mora biti del celotne zgodbe. Karma je dejstvo, ki nam pomaga v razumevanju teh zgodb. Nekateri pa jo lahko tudi zlorabijo in svojo nestrokovnost in nesposobnost zavestno skrivajo za to besedo. To nima zveze z ajurvedo ali medicino. Pri zdravljenju ni pomemben medicinski sistem, temveč srce, duh zdravitelja, poudarja Biljana Dušić. Če je res poklican za to delo, bo vedno delal v dobro ljudi in njihovega ozdravljenja. Medicinski sistem je instrument, ključen je tisti, ki ga uporablja. Ajurveda poudarja stik z Življenjem (Bogom) nasploh. Zdravitelj pa lahko človeku pomaga prebuditi njegovo lastno dušo, ki ga motivira za spremembe.