Česa ste si v življenju najbolj želeli, o čem ste sanjali kot majhna deklica?

Ko sem bila mlajša, sem imela zvezek s fotografijami manekenk in uspešnih ter lepih deklet – takrat so bile popularne Claudia, Naomi in Cindy – in sem si vedno želela biti taka kot one. Želela sem biti v središču pozornosti, postati miss, stati na odru in peti ... Ko si otrok, si želiš biti balerina, pevka, zdravnica, odvetnica ipd. A želje biti miss, manekenka in pevka so se mi uresničile. To se mi zdi nekaj najlepšega v življenju, da se ti otroške sanje uresničijo. Podpora staršev je pri tem zelo pomembna. Oni so me ob nemogočih urah prevažali po vsej Sloveniji, mi plačevali manekenske tečaje – če ne bi bilo staršev, danes ne bi bila tu, kjer sem!

Oče me je kljub začetni zadržanosti veliko vozil naokrog, tudi mama, ki je bila moja pomembna moralna opora, je prispevala svoj delež. Vse to lahko šele zdaj cenim. Ko sem bila mlajša, se mi je zdelo samoumevno, da me povsod prevažata, zdaj pa sem jima za vse zelo hvaležna.

Ste se morali na račun tega čemu odrekati, npr. igri, pohajkovanju s prijatelji?

Marsičemu. Sošolke me zaradi mojega udejstvovanja niso marale, zavidale so mi, ko sem se pojavila v kakšni reklami ali kako drugače izstopala in se niso hotele pogovarjati z mano. Dolgo sem tudi plesala hip hop in jazz balet, igrala sem sintesajzer, pela v pevskem zboru in delala kot manekenka; ker mi starši niso mogli več vsega plačevati, sem se odločila le za eno stvar – izbrala sem manekenstvo.

Kaj vas v tem trenutku, od vsega kar počnete, najbolj izpolnjuje?

Moja prioriteta je bila vedno glasba, a moram priznati, da sem se prav zaljubila v televizijo in vodenje. Tako je televizija postala moja druga strast. Zelo sem vesela, da so me na Kanalu A opazili, me povabili k sodelovanju in mi dali priložnost voditi TV Tubo. Tako so zdaj v mojem življenju petje, televizija in izzivi, ki jih vsak dan izpolnjujem.

Ste se za vodenje TV Tube posebej pripravljali ali so dovolj dosedanje izkušnje?

Mislim, da nikoli nisi dovolj dober, to vedno ponavljam. Tudi pri petju je treba vaditi in se izpopolnjevati na urah solo petja, na katere hodim k Nacetu Junkarju, enako velja za vodenje. Določene izkušnje že imam, a zdi se mi, da ni dovolj. Zato redno vadim, tudi doma, pomaga pa mi še zelo prijazna gospa Karmen. Zdi se mi pomembno, da te uči nekdo iz poklica, ti pove, kaj je prav in kaj narobe in se potem potrudiš izboljšati.

Ste se mogoče pri vodenju oddaje odločili za kakšen poseben stil?

Jaz bom preprosto jaz. Mogoče me nekateri še niso imeli priložnost spoznati v tej luči, a sem zelo zgovorna, energična in, pravijo, da tudi simpatična. Zdi se mi, da vse to tudi sodi v oddajo, namenjeno mlajšim, pa tudi starejši se ob njej lahko nasmejejo. Verjamem, da bom vanjo prinesla novo in lepo energijo. Jezik bo, glede na koncept oddaje, bolj pogovoren, z malo slenga, tudi sama bom bolj sproščena, če bom govorila na ta način. Mislim, da bo oddaja tudi zato lažje stekla.

Večkrat ste izjavili, da ste tudi zelo ambiciozni. Kaj vse ste pripravljeni storiti za uresničitev svojih ciljev?

Svojih moralnih načel nisem še nikoli zatajila. Sem ambiciozna, se trudim in vedno sem se, a čez kasting kavče, kot jim pravijo Američani, nikoli nisem šla in nikoli ne bom! Če sama nisem sposobna s svojim talentom nečesa doseči, potem raje ne delam ničesar! Vedno sem se držala načela, da se človek sam potrudi za dosego nekega cilja; če ti ne uspe, pač nisi za to. Pripravljena sem se potruditi, preko svojih načel pa ne bi šla!

Pa ste kdaj dobili kakšno „nespodobno povabilo“?

V tem poslu sem že dvanajst let; seveda kdaj dobiš čudne ponudbe ali namige, a meni se kar obrne, če pomislim na kaj takega! Nisem za to! Nekatera dekleta so pripravljena marsikaj storiti, jaz pa tega ne podpiram. Bila sem dovolj pametna, da nisem šla po takih poteh, vse tovrstne ponudbe sem zavrnila. Vesela sem, da sem se tako odločila, saj se mi zdi, da bi sicer to uničilo mojo pozitivno energijo, mojega pozitivnega duha. Spomini na take dogodke morajo biti grozni.

Lahko svojo izkušnjo fotografiranja za revijo Playboy skupaj z Nino Osenar tudi uvrstite med negativne izkušnje ali je bila to izkušnja, iz katere ste se lahko veliko naučili?

Ko sva se z Nino odločili za fotografiranje, se mi je zdelo vse prav. Želeli sva si biti v ameriškem Playboyju, v tujini je to tako ali tako čast. Izkušnja sama po sebi ni slaba, le to, kar se je potem zgodilo pri nas. Za ameriškega sva podpisali, nisva pa vedeli, da bodo fotografije objavili še v slovenskem.

Sama sem se največ naučila iz odnosa, ki ga imajo ljudje ali mediji do mene. Dejansko ugotoviš, da prijateljev ni. Prijatelji iz otroštva in mladosti mi še vedno stojijo ob strani, v medijskem svetu pa prijateljev nimam. Imam znance, s katerimi se dobro razumem, a mogoče kmalu ne bo več tako. To je bila zame zelo dobra šola. Tudi pri pogodbah sem veliko bolj previdna.

Velja to, kar ste dejali za prijateljstva v svetu medijev, tudi za vaše kolegice – manekenke, fotomodele, voditeljice? Lahko v tem svetu obstane prijateljstvo?

Težko. Zelo dobro se razumem s Sašo Lendero, tak sonček je, pa z Nino Osenar sva zelo dobri prijateljici in tudi Manca Špik je krasna punca. Drugače pa jih ni niti za prste ene roke. V tem poslu je toliko zavisti, da težko najdeš človeka, ki bi kaj dobrega privoščil še komu drugemu.

Če nekje preberete, da ste se npr. skregali s kolegico, pa to ni res, kako ponavadi reagirate?

Toliko neresničnih stvari sem že prebrala o sebi, da sploh ne vem, kje bi začela. Pisali so tudi, da sva z Nino (Osenar) skregani, da se ne pogovarjava, pa sploh ni bilo res! A zdi se mi smešno, da bi klicala po medijskih hišah in jim razlagala. Na to raven se mi res ne da spuščati. Meni se zdijo te zgodbice smešne, a veliko ljudi jim dejansko verjame!

Kako v življenju sprejemate nove izzive, tudi take, ki si jih ne želite, negativne? Sprejmete, kar naj bi vam bilo namenjeno?

Ves čas se trudim biti pozitivna. Včasih me prizadene, ko se zgodi kaj slabega in ne vem, kako bi se pobrala. A se s tem enostavno soočim, pogovorim se s svojimi najbližjimi, razčistim sama s sabo in se postavim na noge. Moja notranja Sanja ne pusti, da bi ji to prišlo do živega. Tako lahko največ narediš. Če se začneš s problemom preveč ukvarjati, postane del tebe in se ga ne moreš znebiti. Zato je najbolje, da ne širiš negativne energije okrog sebe, se zaščitiš in greš naprej.

Na splošno imam kar dober občutek za ljudi. Včasih se najde kak dober „igralec“, ki ga ne spregledaš takoj, sčasoma pa se razkrije. Imam močno intuicijo, kar mi lahko zelo pomaga v določenih situacijah.

Na katere svoje lastnosti ste najbolj ponosni, na katere pa najmanj?

Najbolj sem ponosna na to, da nikomur ne želim ničesar slabega. Karma obstaja in vse se vrne. Mislim, da sem dober človek, zelo sem ljubeča, predvsem do svojih najbližjih – družino imam najraje, svoje prijatelje, fanta. To se mi zdi najbolj pomembno. Ne igram, sem iskrena. Sem pa tudi trmasta in kdaj preponosna, da bi priznala svoje napake, a se učim popuščanja. Pa grizem si nohte, kar sovražim. In namenoma priznam, da se s tem kaznujem.

V vašem poslu je lepo in potrebno biti ves čas urejen; ste kakšnim modnim znamkam še posebej naklonjeni, vam to veliko pomeni?

Res je, da so mi kakšne znamke zelo všeč, je pa odvisno tudi od kosa oblačila. Če so mi v trgovini všeč hlače iz nizkega cenovnega razreda, si jih kupim; po drugi strani si lahko kupim tudi zelo drago torbico znanega oblikovalca. Znamke pri meni ne igrajo take vloge, bolj stil oblačenja. Zelo rada namreč eksperimentiram in kombiniram najbolj nore barve. Zdi se mi, da si pri nas premalo upamo, čeprav gredo stvari na bolje. Prav je, da se malo osvobodimo. Meni je všeč bolj „odtrgan“ stil.

V kakšnih oblačilih pa se najbolje počutite v prostem času?

Ne boste verjeli (nekateri se celo malo zgražajo), a najbolje se počutim v trenirki, športnih copatih ali japonkah, pa v lahkotnih poletnih oblekicah. Redkokdaj sem zasebno v visokih petah in minici ali v vročih hlačkah, tako kot danes za fotografiranje na Kanalu A. V zasebnem življenju se ne oblačim pretirano seksi. Nekateri potem na cesti rečejo: „Poglej, kako je majhna, pa kar v trenirki hodi naokoli!“ A v roza trenirki in brez make upa sem sama sebi najbolj všeč, ko grem blizu doma na sprehod s svojim kužkom. Takrat se najboljše počutim.

Pravite, da verjamete v karmo; vas duhovnost privlači?

Veliko prebiram duhovne knjige, za eno od njih me je navdušila Nina Osenar. Pred kratkim sem bila tudi na duhovni delavnici na Dunaju in po njej se je moj pogled na mnoge stvari spremenil. Zanimivo je, ko misliš, da pri štiriindvajsetih že toliko veš, potem pa ugotoviš, da se moraš še veliko naučiti. Verjamem, da moraš paziti, kaj počneš in misliš. Da delaš dobro na tem svetu in nimaš negativnih misli, ker se ti vse vrača. Bolj si pozitiven, bolj se ti vse lepo odpira in se uredi kot je prav. Zavedam se, da je v svetu šovbiznisa vse bolj površinsko, tu največ pomeni zunanji izgled; a kaj pomaga, da je nekdo lep, v sebi pa je prazen! Lepi ljudje name ne naredijo vtisa, če v sebi nimajo nečesa več. Po drugi strani pa je lahko nekdo, ki je po današnjih merilih fizično grd, najlepši človek na svetu – ker ima tako čudovito energijo, toplino in prijaznost, da bi ga kar objela. V duhovnosti tako najdem varnost in zavetje.

Kje se vidite čez deset, dvajset let?

Hm, težko rečem. Vsak mesec se mi namreč zgodi toliko stvari, ki spreminjajo mojo življenjsko pot. Želim si delati v svetu šovbiznisa, biti uspešna ženska; težko rečem, na katerem področju. Rada bi nadaljevala svojo pevsko kariero, delala na televiziji ... Bom nekoč starejša gospa, s svojim podjetjem, in bom vsa zadovoljna živela v majhni hiški ali pa bom morda odšla v tujino in si tam ustvarila kariero ... ? Ne vem. V življenju imam visoke cilje, ne morem reči, ali se bodo uresničili. Sicer pa imam vedno načrt A, B in C. Če se ne bosta uresničila prva dva, se bo pa tretji! Bom pa zagotovo poleg kariere imela tudi vsaj enega otroka.