Tito je zaradi svojega šarma, vpliva in bogastva privlačil mnoge ženske, blizu pa je spustil le pet predstavnic nežnejšega spola. Zadnja med njimi je bila Jovanka Budisavljević, ki je bila rojena 7. decembra 1924 v hrvaški vasi Pečani. Odraščala je z dvema bratoma, Maksimom in Perotom, ter sestrama Zoro in Nado. Že v zgodnjem otroštvu jo je prizadela materina smrt, njen oče pa se je kmalu ponovno poročil, zato je Jovanka večino otroštva preživela z mačeho. Ko je imela 16 let se je začela druga svetovna vojna, leto kasneje pa se je priključila partizanskemu gibanju. Bila je pripadnica 6. liške divizije, kjer se je med prvimi borci včlanila v Komunistično partijo Jugoslavije. Leta 1944 je kot "partizanka Mara" v Drvarju srečala Josipa Broza in najprej postala njegova tajnica, nato ljubica in osem let kasneje, leta 1952, pri svojih 28 letih tudi uradno tretja Brozova žena.

Osem let čakala na poroko

Obdobje pred poroko za Jovanko ni bilo najbolj preprosto, saj ni vedela, kje ji je mesto. Navadno je čakala pred pisarnami, v katerih je Tito do poznih nočnih ur urejal posle, v primeru, da bi pred spanjem še kaj potreboval. Nad Brozom je bila naravnost navdušena, v njem ni videla le človeka, temveč idola, skorajda boga. Prvih nekaj let njunega poznanstva naj bi bila izjemno krotka. Bila je preprosta deklica s štirimi leti osnovne šole. Kasneje je sicer končala večerno šolo, a je kljub pomanjkljivi izobrazbi imela dokaj velik vpliv na Tita. Mirno je prenašala Titovo nezvestobo z operno pevko Zinko Milanov in ga sprejela z odprtimi rokami, ko se z ljubico ni izšlo, kot je upal.

Ne najbolj idealen zakon

Točen datum in kraj poroke med Jovanko in Titom ni znan. Nekateri pravijo, da sta se vzela v prestižni vili Dunavka, drugi trdijo, da sta si večno zvestobo obljubila v Čukarici. Titova priča je bil Aleksandar Ranković, Jovankin pa general Ivan Gošnjak. Jovanka se je prvič ob Titovem boku kot njegova žena javnosti predstavila 18. septembra 1952 med obiskom britanskega ministra za zunanje zadeve Anthonyja Edena. Njun zakon je bil daleč od idealnega. Če je bil Tito do žene izjemno strog pred poroko, se je stanje po tem obrnilo. Jovanki naj bi vpliv in oblast, potem ko je od Tita prejela zakonski prstan, hitro stopila v glavo. Poznavalci trdijo, da je postala gospodovalna in ignorantska. Tito naj bi Jovanki popuščal, čeprav je vedel, da je krivična do ljudi. Kričala naj bi na vse: kuharice, šefe kabineta, pomočnike, svetovalce. Njene krivice naj bi poskušal sam popravljati, a ni se ji upal zoperstaviti. Bila so obdobja, ko naj ne bi imel resnično nikogar, ker je Jovanka nagnala čisto vse. Tudi kuharico in zdravnika, zaradi česar je bilo ogroženo celo njegovo zdravje. Od osebja so ostali samo tisti, ki so bili zadolženi za Titovo varnost.

Škodovala lastnemu možu?

V nekem trenutku naj bi ga sodelavci uspeli prepričati, da ga soproga celo neposredno ogroža. Jovanka se je branila, da jo je le skrbelo za njegovo varnost ter da je sumila, da je bilo devet od njegovih desetih ministrov, agentov, ki so delovali proti njemu. Slednji pa so trdili, da je edina prava sovražnica Josipa Broza njegova žena. Sumili so, da ima visoke politične ambicije in da je bila prepričana, da bo ravno ona nasledila Tita. V začetku sedemdesetih se je njuno razmerje začelo resno krhati. V letu 1975 se je Tito odselil iz skupnega doma in se nastanil v Belem dvoru. Jovanka se je javno z njim zadnjič pokazala junija 1977, ko sta skupaj sprejela norveškega predsednika vlade. Nato se je vse do Titove smrti maja 1980 izogibala javnemu izpostavljanju. Par je menda v zadnjih treh letih pred Brozovo smrtjo komuniciral le enkrat letno, ko je Tito ženi za rojstni dan poslal šopek izbranih rož.

Od prve dame do obubožane vdove

Jovanka in Tito se nikoli nista uradno ločila, zato se je Jovanka Titovega pogreba udeležila kot njegova žalujoča vdova. Le tri tedne kasneje pa so v njen dom na Užički ulici v Beogradu vdrli neznani moški, odnesli iz stanovanja vse, kar je bilo vredno in jo brez vsega odpeljali v hišo na Bulevar Mira. Dogodek je z lastnimi očmi, poleg Jovanke, spremljala tudi njena mlajša sestra Nada, ki naj bi ji vsiljivci zagrozili, da jo bodo ubili, če bo komur koli povedala, kaj se je zgodilo. A Jovankina resnica je kljub temu prišla v javnost.

Obubožana in osramočena je Jovanka čez noč ostala brez vseh materialnih dobrin, ki sta jih s Titom prejela v času njegovega predsednikovanja. Obsojena na hišni pripor je životarila v eni od državnih vil in se izogibala stikom z mediji, vse do leta 2003, ko je v intervjuju povedala, da za svoje trenutno stanje nikakor ne krivi Broza: "Vem, da je naredil vse, da bi me zavaroval.“ Po političnem preobratu leta 2000 se je njeno življenje sicer postopoma izboljševalo. Med drugim ji je srbska vlada leta 2006 odobrila pokojnino v višini 1100 evrov mesečno. Ves ta čas ni obiskovala Titovega groba v Hiši cvetja, vzrok naj bi bila dvoličnost nekaterih nekdaj vidnih jugoslovanskih osebnosti. Leta 2009 so ji srbske oblasti po 30 letih končno vrnile osebne dokumente, ki so ji jih zaplenile ob Titovi smrti leta 1980. Razlogov za to  nikdar niso pojasnili.

Ji bodi vrnili odvzeto lastnino?

Po zadnjih novicah iz Jovankinega tabora naj bi Jovanka v kratkem končno lahko dokazala, kaj vse ji pripada iz zakona z Josipom Brozom Titom. Če bi ji zdaj uspelo dobiti nazaj vsaj majhen delež lastnine, bi postala ena od najbogatejših lastnic zbirk slik, znamk in kovancev ter nakita, srebrnine, pohištva in odlikovanj. Posebna komisija je že naredila seznam zelo redkih in vrednih predmetov. Nanj so uvrstili dragocen nakit, ogrlico iz biserov z dragimi kamni in diamanti, zbirke kovancev iz let 1920, 1925, 1931 in 1941. Med dragocenostmi so tudi zlate palice ter kamen z meseca, ki so ga Titu v imenu vlade ZDA podarili ameriški astronavti. Na seznam so uvrstili tudi zlato kočijo ter avtomobile znamk Lincoln, Rolls Royce in Cadillac.