V teh dneh, ko se spominjamo pokojnih prednikov in prijateljev, so se naši sogovornici v spomin prikradli neljubi trenutki iz pretekosti. Odneslo jo je v obdobje rosnih dvajsetih let, ko je počela stvari, na katere bi želela za vedno pozabiti. Vendar pa je slaba vest veliko močnejša, kot bi si želela, in tako se vsako leto, na dan mrtvih spominja dogodkov, ki se jih iz dna duše sramuje.
"Imela sem jih natanko dvajset, in čeprav je mladost norost, se ne nameravam hvaliti, da so za moja dejanja kriva leta. Ne bom kazala s prstom na druge, četudi sem bila v vse skupaj zavedena s strani ljudi, za katere sem dolgo mislila, da so moji prijatelji. Nekega večera, ko smo posedali ob televizorju in popivali, je moj takratni fant v hipu skočil na noge. Domislil se je neverjetne ideje, ki naj bi bila naš najnovejši vir dohodka. Ker smo imeli radi ležerno življenje, za katerega pa se nismo želeli kaj prida pretegovati, se je Simon odločil, da bomo kradli po grobovih. Z nama je bil še Borut, ki se je ob pobudi mojega fanta nesramno pomuzal. Lagala bi, če bi trdila, da se moja sicer trdna volja in visoka morala nista za trenutek zamajali, a kaj, ko je bil Simon v svojih izjavah vselej trden in odločen. Začel me je prepričevati, da bomo na zelo preprost in hiter način prišli do veliko denarja," se usodnih dni spominja osramočena Alenka.

Bog nas je kaznoval

Prvič je bilo na nekem majhnem pokopališču blizu Ljubljane in naravnost neverjetno je bilo dejstvo, da je Simon poznal skoraj vsako počivališče umrlih in cerkvico v Sloveniji. Po navadi je izbiral najbolj zakotne, kjer so po hitrem postopku spravili kar največ sakralnih kipov v nahrbtnik.

"Tresla sem se kot šiba na vodi in sploh ne vem, od kod sem jemala pogum. Mislila sem, da bom kar umrla, namanj, kar se mi lahko zgodi, pa je, da me kaznuje Bog. Po čelu mi je polzel hladen pot, ki sem si ga brisala z razvelečnim starim puloverjem. Oblekla sem se v stare cunje, se ogrnila s črnim šalom in se pokrila z volneno kapo. Želela sem čim bolj prikriti svojo pravo identiteto, saj bi nas lahko opazil kakšen naključno mimoidoči. K sreči smo bili povsem sami in prvo krajo opravili presenetljivo gladko. Po prihodu v mesto je moj Simon pograbil vrečo s kipi in za eno uro izginil v neznano. Medtem ko sva z Borutom obnavljala naš nespodobni podvig, se je Simon vrnil s celim šopom nemških mark. Zazijala sva in lovila sapo, on pa naju je bodril, da bomo lahko s krajo zaslužili še več. Vsakemu je pod nos pomolil nekaj stotakov in že koval načrte za naslednje dni oziroma večere."

Sram me je!

Najbolj grozno je bilo, da so se na tatvine že povsem navadili in je prevladoval le zaslužek, ki se je kopičil iz dneva v dan. In kot za hitro zasluženi denar radi rečemo "easy come, easy go", so naši trije mušketirji ves denar v naslednjem hipu zapravili za zabavo in ostale neumnosti.

"Vse, kar smo dobili od prodanih umetnin, smo z užitkom zapravili. Po bliskovitem uspehu in brez slabih izkušenj smo nadaljevali z našim nespodobnim opravilom, vse dokler nas niso razkrinkali. Končno sem si oddahnila, saj sem si globoko v sebi močno želela, da bi nas zalotili. Simon je bil namreč zelo nasilen in ob vsakem poizkusu kljubovanja me je grobo prijel za lase in mi zagrozil. Nisem se mu upala postaviti po robu, pa tudi Borut je bil na njegovi strani, očitno jima je umazani denar lepo dišal. Nekega večera nas je na pokopališču zasačil gospod, ki je nemudoma poklical policijo in nas prijavil. Po dveh dneh so nam na vrata potrkali možje v uniformah in v rokah držali nalog za temeljiti pregled podnajemniškega stanovanja. Na podlagi pridobljenih dokazov so nas ovadili in sodili, kar je za vse večne čase pustilo velik črn madež na moji duši. Že pred prestajanjem kazni sem se odločila, da nikoli več ne bom počela nekaj tako podlega. Hkrati sem začela globoko verovati v Boga, kar me je navdalo z močjo, da sem se lažje prebila skozi muke, ki sem si jih sama zadala. Danes mi je o tem lažje govoriti, saj sem bila za mladostniške neumnosti pošteno kaznovana, in ko se s hčerkico sprehodiva do pokopališča, me vsakič znova prešinejo črne misli, ki se zarežejo v srce kot oster nož. Čeprav se zavedam, da se nikoli ne bom povsem osvobodila posledic nemarnih dejanj, pa vem, da kaj takšnega ne bom nikoli v življenju več počela."