Dolgo je veljalo, da je lepota premosorazmerna z odvečnimi kilogrami. V času renesanse in baroka so bili debelušni ljudje pojem lepote, saj so tako izkazovali svoj družbeni status, dejstvo da so porejeni, pa je pomenilo, da so premožni. Takrat restavracije s hitro hrano še niso obstajale. Za obdobje pred francosko revolucijo je bilo značilno ličenje moških. Moški so se pudrali in s tem poudarjali svoj bledolični videz, saj je imel le kmetovalec, ki cel dan gara na polju, lahko zagorel videz. Čeprav je v modernem času pojmovanje lepote doživelo zasuk v obratno smer, cenjena je podhranjenost, pa bi verjetno kakšna Miss Universe še danes v primeru obiska katere izmed arabskih držav naletela na zgražanja in vzklike v smislu “pošljite nam raje pravo žensko!”.

Nekateri viri navajajo, da je na prvem lepotnem izboru zmagala svetopisemska kraljica Perzije Estera, ki jo je kralj izbral zaradi njene nepopisne lepote. Izbiranje “kralja in kraljice” je bil starodavni evropski običaj med prazniki. Lepe mlade ženske so simbolizirale vrline in odlike njihovih držav. Prvi moderni lepotni izbor je organiziral P.T. Barnum leta 1854, vendar so sanje tekmovalk o nazivu najlepše kaj kmalu končali protestniki, ki so se zgražali nad načinom ocenjevanja. Idejo so kmalu zagrabili časopisi, ki so nato dolga leta izbirali najlepše fotografije lepotic. Tekmovanje za mis Amerike, je bilo ustanovljeno leta 1921 v New Jerseyu, z željo privabiti čim več turistov, ki bi prišli občudovati lepe žebske, z vseh koncev sveta.

Pametno je lepo?

Ena izmed najbolj popularnih točk lepotnih tekmovanj so seveda vprašanja tekmovalkam: s področja kulture, zgodovine, geografije in druge teme, ki sodijo na področje “splošne razgledanosti”, kjer se mnoge punce nemalokrat osmešijo s svojimi izjavami. Ali od tekmovalk upravičeno zahtevamo doktorat znanosti ali rešitev afganistanske krize? Kot vsaka medalja ima tudi ta dve plati. Po eni strani je res nepravično zahtevati široko znanje od mladih punc, ki večino svoje energije in časa usmerjajo v štetje kalorij, vadbo posiljenega nasmeha, treniranje drzne hoje. Nepoznavanje logaritmov ni še nobeni ženski zmanjšalo obsega prsi, povesilo zadnjico ali uničil frizuro. Po drugi strani pa so prav ti odgovori tarča posmeha večine gledalcev in predmet pogovorov dan po izboru najlepše. Organizator bi se verjetno težko domislil boljše in cenejše promocije svojega lepotnega izbora, kot jo lahko ustvari tekmovalka s svojo uvrstitvijo Avstralije med njene najljubše sadeže.

Rek, da človeška domišljija ne pozna meja, potrjujejo nekatera “lepotna” tekmovanja, ki smo jim bili priča po svetu. Medtem, ko smo Slovenci že izbrali najlepše kmetice, vinogradnice in kraljice sonca, pa si upajo ponekod po svetu še dlje. Na Tajskem vsako leto izberejo “Miss Jumbo”. Za najlepšo izberejo tekmovalko, ki ima največ karakteristik slona. Dober spomin sicer ni eden izmed kriterijev. Ponosna zmagovalka za nagrado pomaga promovirati slonji konservatorij na Tajskem. Med vsemi lepotnimi izbori je zagotovo najbolj nenavadno tekmovanje za “Miss pehotnih min”, ki so si ga domislili v Angoli. Državo je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zajela krvava državljanska vojna, ki je na mnogih prebivalcih te afriške države pustila težke fizične posledice. Invalidne ženske izkazujejo dominacijo ponosa in moči nad fizično lepoto. Zmagovalka za nagrado prejme nožno protezo.

Vnovčiti naravno danost

Kaj žene predstavnice nežnejšega spola, da sodelujejo na lepotnih izborih? Psihiater mag. Vanja F. Rejec pravi, da je vzrokov več. Lahko se odločijo tako zaradi sebe ali zaradi drugih. Gre za težnjo po vnovčitvi “naravne danosti”, ki lahko kot posledico prinese bodisi denar, slavo ali kakšno drugačno obliko uveljavitve. Pri mnogih gre enostavno za izziv, češ, upam si, drzna sem; za potrjevanje samospoštovanja, skupaj z željo po tekmovanju in biti boljši v nečem kot ostali. Ker gre v večini primerov za mlade in življenjsko neizkušene punce, ki gradijo vse na tem, da bi bile uspešne na tem področju, lahko v primeru slabe uvrstitve pride do hudih reakcij žalosti, prilagoditvenih motenj, brezvoljnosti ter verbalnih in nakazanih samomorislkih teženj. Na žalost v mnogih primerih najdemo v ozadju tudi marsikaj drugega kot le lastno željo po tekmovanju. Velikokrat je v ozadnju bolestno ambiciozna mati oziroma starši. Veliko je primerov, ko starši svoje hčerke “dresirajo” od malih nog za nastope na lepotnih tekmovanjih. Ker so starši za otroke “bogovi” in je njihova želja sveta, lahko morebiten neuspeh pusti na njih hude posledice, denimo strah pred izgubo ljubezni staršev.