Ko nastopijo dvomi o ljubezni, je težko potegniti črto in se odločiti za svojo pot. Prav zato mnogi znanstveniki ugotavljajo, da smo ljudje veliko raje v varnem zavetju, kot pa razprti med upoštevanjem svojih pričakovanj in tveganjem. In kaj nas pripelje do ljubezni iz navade?

Žalostno, toda resnično. V večletnem razmerju, kjer obstaja le rutina, se je težko dokončno odločiti in oditi. Le malo je takih, ki pri tovrstnih odločitvah lahko gledajo le nase in svoje želje. Zavedanje, da je zveza sestavljena iz dveh ljudi, je prisotno in trka na naše srce. Prizadeti partnerja, s katerim smo preživeli smeh in solze, ki nas je podpiral in s katerim smo si mogoče že ustvarili dom, družino in razmišljali o prihodnosti, ali pa se odločiti za svojo pot, kjer se bo spet začelo vse od začetka, kjer bodo sprva lahko nastopile čustvene težave, vendar obenem tudi olajšanje, da smo naredili prav?

Kje tiči težava?

Premisliti je treba, kje se je občutek rutine sploh začel. Smo zanj 'krivi' sami ali naš partner? Je ljubezen dokončno izginila ali smo se znašli le na preizkušnji? Pravega načina za ugotavljanje vzroka ni, zato mora vsak par pri sebi razmisliti, kje se je zgodila tista usodna napaka. In ko jo odkrijete, je nikakor ne zadržujte v sebi. Iskren pogovor s partnerjem, ki smo ga dolžni opraviti na štiri oči, vzemite kot pomembno odločitev. Tukaj se bo pokazalo tudi partnerjevo prizadevanje, da se napaka popravi ali pa ravno nasprotno – da je ljubezen iz navade prisotna tudi pri njem.

Občutek krivde

Največja težava je samemu sebi in seveda partnerju priznati svoje pomisleke. Še težje je, ko se zavedamo, da bo naša odločitev vplivala tudi na druge. Če so v razmerju prisotni tudi otroci, bo vaša odločitev še otežena, vendar kljub nasvetom, da svoje razmerje nadaljujte zaradi njih, se zavedajte, da je to le vaša odločitev in konec koncev tudi vaše življenje. Otroci bodo lahko bolj trpeli ob nenehnih prepirih in slabi volji kot pa ob sporazumni prekinitvi razmerja. Enako velja za skupne prijatelje in sorodnike. Če vaju resnično podpirajo, se v vajine osebne zadeve ne bodo vtikali in s tem vzbujali slabo vest. Nikakor ne pozabite, da je partnerstvo razpeto le med vaju.

Princ na belem konju ne obstaja

Popolnost, ki nam jo vsakodnevno predstavljajo mediji, nas lahko nekoliko omreži in zaslepi, da kmalu ne ločimo med realnostjo in domišljijo. Pri iskanju svoje sreče zato stojte trdno na realnih tleh in se zavedajte, da razmerje brez prepirov in slabih dni ne obstaja. Od partnerja ne pričakujte popolnosti, saj vam je ne more ponuditi – enako tudi on tega ne more pričakovati od vas. Ob iskanju prave ljubezni se zato zanašajte na svoje srce in nase – samo vi boste znali presoditi, kdo je tisti pravi.

Osnova pri tovrstni odločitvi pa je seveda vprašanje spoštovanja osebnosti partnerja in iskrenost. Najprej morate biti iskreni sami do sebe in razčistiti, kakšna so vaša pričakovanja od razmerja. Če boste v zvezi vztrajali in kljub temu drugod iskali tisto pravo osebo, se postavite v kožo vašega partnerja. Bi se tudi vi počutili razočarane? Vsekakor, zato naj iskrenost do sebe in partnerja prevladuje pri iskanju tiste prave ljubezni. Pa srečno!